Jedro

Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja SPD-06, ki jih je pritožbi priložila dolžnica, v tretjem odstavku 12. člena določajo, da morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Gre torej za splošen sporazum o pristojnosti, kot ga določa tretji odstavek 69. člena ZPP, ne pa za sporazum, ki bi bil sklenjen po tem, ko je prišlo do spora med upnikom in dolžnico, kot določa peti odstavek 51.b člena ZPP. Glede na določbo petega odstavka 51.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ takšnega sporazuma pri določitvi krajevno pristojnega sodišča ni mogoče upoštevati, zaradi česar je treba pristojno sodišče določiti na podlagi določbe četrtega odstavka 51.b člena ZPP, torej po stalnem ali začasnem prebivališču dolžnice. Ker ima dolžnica stalno prebivališče v Dravogradu, je za odločanje o zahtevku in stroških v pravdnem postopku pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se besedilo „Okrajnim sodiščem v Ljubljani“ nadomesti z besedilom „Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu“.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka razveljavilo sklep o izvršbi VL 19165/2022 z dne 17. 3. 2022 in v točki II izreka odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper odločitev v točki II izreka se je dolžnica pravočasno pritožila in navedla, da je sodišče prve stopnje odločitev o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani očitno oprlo na dogovor o krajevni pristojnosti pravdnega sodišča, ki izhaja iz Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja SPD-06, ki jih je v predlogu za izvršbo navedel upnik. Iz navedenih splošnih pogojev je razvidno, da terjatev izvira iz zavarovalnega razmerja z dolžnico. Sodišče prve stopnje bi moralo v takem primeru uporabiti peti odstavek 51.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in zavrniti dogovor o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnik, saj v skladu z navedeno določbo sporazum o krajevni pristojnosti velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v 51.b členu ZPP. Upnik in dolžnica po nastanku spora nista sklenila nobenega sporazuma o krajevni pristojnosti, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 51.b člena ZPP določiti krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega ima dolžnica (zavarovanka) stalno prebivališče, to pa je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. V potrditev pritožbenih navedb se je sklicevala še na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi I R 123/2018 z dne 30. 8. 2018 ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, razveljavi drugo točko izreka izpodbijanega sklepa in samo odpravi napako tako, da kot stvarno in krajevno pristojno določi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje Okrajno sodišče v Ljubljani kot pristojno sodišče, ki bo v nadaljevanju v pravdnem postopku odločalo o zahtevku in stroških, določilo upoštevaje navedbo upnika v predlogu za izvršbo, da je na podlagi Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja SPD-06 v primeru dolžničinega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, in določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki določa, da sodišče v zvezi z odstopom zadeve pristojnemu sodišču upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo.

6. Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja (upnik, ki na pritožbo ni odgovoril, pa teh navedb ne prereka), da upnikova terjatev glede na citirane splošne pogoje izvira iz zavarovalnega razmerja z dolžnico. Pri določitvi krajevno pristojnega sodišča v postopku, ki se vodi na predlog zavarovalnice, je v zvezi z upoštevanjem sporazuma o pristojnosti zato treba upoštevati določbo petega odstavka 51.b člena ZPP, ki določa, da sporazum o krajevni pristojnosti velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora. Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja SPD-06, ki jih je pritožbi priložila dolžnica, v tretjem odstavku 12. člena določajo, da morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Gre torej za splošen sporazum o pristojnosti, kot ga določa tretji odstavek 69. člena ZPP, ne pa za sporazum, ki bi bil sklenjen po tem, ko je prišlo do spora med upnikom in dolžnico, kot določa peti odstavek 51.b člena ZPP. Glede na določbo petega odstavka 51.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ takšnega sporazuma pri določitvi krajevno pristojnega sodišča ni mogoče upoštevati, zaradi česar je treba pristojno sodišče določiti na podlagi določbe četrtega odstavka 51.b člena ZPP, torej po stalnem ali začasnem prebivališču dolžnice. Ker ima dolžnica stalno prebivališče v Dravogradu, je za odločanje o zahtevku in stroških v pravdnem postopku pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je kot pristojno sodišče namesto Okrajnega sodišča v Ljubljani določilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka bo del odločitve o stroških celotnega postopka, ki jo bo sodišče sprejelo v končni odločbi, sprejeti v nadaljnjem pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje je odločitev o teh stroških zato pridržalo do končne odločbe.