Jedro

Presoja odmere denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Toženi stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je drugotožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 500,00 EUR s pripadajočimi obrestmi, prvotožena in drugotožena stranka pa nerazdelno znesek 10.414,61 EUR, s pripadajočimi obrestmi. Obe toženi stranki je obsodilo še na nerazdelno povrnitev pravdnih stroškov v višini 2.347,17 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V presežku za zahtevanih 4.420,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.7.2004 dalje, in sicer od obeh toženih strank solidarno, je zahtevek zavrnilo.

Prisodilni del sodbe sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbijata toženi stranki. Uveljavljata pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagata spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa ugotovitev soodgovornosti tožnika in ustrezno znižanje prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je trdil, da bi se moral ob odprtju zaščitnega pokrova stroj samodejno ustaviti, da s strani delodajalca ni bil opozorjen, da se druga žaga ustavlja dalj časa kot prva, in da ga je druga žaga, ki je ni videl, pri posegu v stroj poškodovala.

Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik stroj ustavil z varnostnim stikalom na vratih pokrova stroja, da bi se zaradi notranjega stikala moral stroj ustaviti tudi ob odprtju vrat, da je tožnik ravnal tako, kot je bil naučen s strani nadrejenih, ter da je bil tožnik praktično napačno poučen o svojem delu, saj odsotnost opozorila o različnih časih ustavljanja žag pomeni tisto kršitev, ki je v vzročni zvezi s tožnikovo poškodbo. Pritožba dejanskega zaključka, da delodajalec ni poučil zaposlenih o nevarnostih pri delu, ne izpodbija. Trdi, da tožnik ni pravočasno podal ustreznih trditev glede krivdne odškodninske odgovornosti toženih strank, pri tem pa ne pojasni, katere trditve bi bile ustrezne. Res je, da tožnik ni postavil dobesedne trditve, da je bil praktično napačno poučen o svojem delu. Vendar zatrjevano protipravno dejstvo (opustitev opozorila) po vsebini predstavlja ugotovljeno protipravno dejstvo (napačno poučitev o delu). Zato je pritožbena trditev, da je prvo sodišče ugotavljalo dejstva, ki jih tožnik ni navajal, neutemeljena.

Prvostopne ugotovitve o poškodovani plastični zaščiti žaginega lista niso relevantne, ker je do škodnega dogodka prišlo zaradi opustitve poučitve o nevarnostih pri delu. Pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z izvedenskim mnenjem ter nasprotovanje dokazni oceni v zvezi s tem dejstvom tako niti ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.

Glede pritožbeno izpostavljanih navodil proizvajalca je že prvo sodišče pojasnilo, da navodila niso vsebovala napotkov za ravnanje v situaciji, kot je bila konkretna, ko ni šlo za odpravljanje napak ali vzdrževalna dela (na kar so se navodila nanašala), temveč za način dela v primeru, ko se poskusni kos z obrobo zatakne pri krožni žagi.

Dejstvo, da naj bi tožnik v stroj segel na drugačen, nenavaden in nevaren način, torej tako kot ni bil naučen, predstavlja tako imenovano pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj pritožba niti ne trdi, zakaj tega dejstva ni zatrjevala že pred prvim sodiščem. Kljub temu pa velja pojasniti, da se tudi z tako zatrjevanim nekonkretiziranim ravnanjem tožnika toženi stranki svoje odgovornosti ne bi mogli razbremeniti.

Prvosotopno odmerjeni denarni odškodnini za ugotovljeni obseg tožniku nastale nepremoženjske škode pritožba očita, da je previsoka.

Ob ugotovljenih stopnji in trajanju telesnih bolečin (pretrpljene hude telesne bolečine do oskrbe poškodbe, srednje hude trajne 3-5 dni in občasne 3 tedne, lahke trajne 1 teden in občasne do konca fizioterapije; tudi v bodoče pa jih bo ob pritisku na poškodovani del prstov še čutil), upoštevaje ob tem njegovo starost (34 let ob škodnem dogodku), in znatnem obsegu utrpelih nevšečnosti tekom zdravljenja (prva pomoč na kraju nezgode, prvi pregled in diagnostika v urgentni ambulanti bolnice, 4x rtg slikanje, kirurška oskrba v regionalni anesteziji, 13 prevezov ran, odstranitev žice iz kazalca, nošenje opornice 8 dni in 3 tedne, 20 fizioterapij, jemanje analgetikov, tako da je bil 57 dni na bolniškem staležu, 14 dni pa je tožnik še delal s krajšim delovnim časom po 4 ure), se pritožba neutemeljeno zavzema za znižanje prisojene denarne odškodnine. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja 5.200,00 EUR primerno satisfakcijo za to obliko škode.

Ugotovitve sodišča prve stopnje o obsegu in intenzivnosti strahu, ki ga je utrpel tožnik (intenziven primarni strah ob škodnem dogodku ter intenziven (pred odstranitvijo žice iz prsta), zmeren (pred kirurško oskrbo) in blag sekundarni strah pred vsakim prevezom in fizioterapijo) ne dajejo podlage za prisojo nižje denarne odškodnine od odmerjenih 1.130,00 EUR.

Odškodnina v znesku 1.100,00 EUR je primerna glede na tožnikovo duševno trpljenje zaradi deformacije nohtov na kazalcu in sredincu desne roke, ki je opazna ves čas, ko so prsti v vidnem polju in pri telesnem dotiku. Zato se pritožba neutemeljeno zavzema za znižanje odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.

Denarno zadoščenje v višini 3.350,00 EUR za škodo, nastalo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je primerno. Upad življenjskih aktivnosti je namreč tožnika prizadel, posebej upoštevaje njegovo starost. Zaradi omejitev (trajna upognjenost končnega členka kazalca za 40º, zmanjšan noht, slabši občutek za pritisk, dotik in nima normalnega pincetnega prijema) težje opravlja vsa svoja dela, tako svoje poklicno delo (lesarski tehnik), kot tudi vsa ostala dela v prostem času, ko je torej zaradi poškodbe prizadet na vseh področjih. Trditev, da bi moralo prvo sodišče pri odmeri kilometrine za potrebe zdravljenja priznati le 15 % cene eurosuper bencina, predstavlja pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati, saj višini te škode toženi stranki tekom postopka na prvi stopnji nista ugovarjali (prvi odstavek 337. člena ZPP).Oškodovanec je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov za nagrado za odškodninski zahtevek, naslovljen na prvotoženo stranko in nagrado za porabljen čas za odškodninski zahtevek, naslovljen na drugotoženo stranko. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi tega pravdnega postopka (151. člen ZPP).Glede na to, da niso podani pritožbeni razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti, v izpodbijanem delu pa sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).Toženi stranki s pritožbo nista uspeli, zato sami trpita stroške, ki so jima z vložitvijo pritožbe nastali (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).