Jedro

Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku, vendar to ne pomeni, da lahko vsako napako odvetnika štejemo za očitno pomoto. Izjeme je namreč treba ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge ravnal neskrbno. Takšen je primer, ko je odvetnica pritožbo naslovila na nepristojno sodišče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi z dne 22.11.2005 zato, ker je ocenilo, da je bila pritožba prepozna. Pritožba je bila namreč napačno naslovljena na Okrajno sodišče v Kranju, pristojno sodišče pa je pritožbo prejelo po preteku roka za pritožbo.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe.

3.Toženka je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi "napačne uporabe zakona o pravdnem postopku". Stališče toženke je, da je bila pritožba naslovljena na Okrajno sodišče v Kranju zaradi očitne pomote odvetnice. Odvetnica je namreč v pritožbi napačno zapisala, da je naslovnik Okrajno sodišče v Kranju, toženka pa je potem podatke o naslovniku prepisala na ovojnico. Zato bi bilo po mnenju revidenta treba upoštevati določbe 112. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in odločiti, da je bila pritožba pravočasno vložena. Procesni zakoni dopuščajo sodišču in upravnim delavcem, da kadarkoli popravijo napake v imenih, številkah ter druge očitne pisne računske pomote in bi bili zato odvetniki ob drugačni interpretaciji 112. člena ZPP v neenakopravnem položaju.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Kadar je vloga vezana na rok je praviloma vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče(1). Pritožba zato praviloma nima pravnih učinkov, če je bila vložena pri nepristojnem sodišču in do preteka pritožbenega roka ni bila izročena pristojnemu sodišču. Šesti odstavek 112. člena ZPP ustvarja izjemo od splošnega pravila v obliki fikcije, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena ali poslana pristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka zaradi očitne pomote vložnika. Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku, vendar to ne pomeni, da lahko vsako napako odvetnika štejemo za očitno pomoto. Izjeme je namreč treba ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge ravnal neskrbno. Prav takšna pa je situacija v primeru, ko je odvetnica v pritožbi zapisala, da je naslovnik nepristojno sodišče. Zato toženkine pritožbe proti prvostopenjski sodbi ni mogoče šteti za pravočasno in jo je zato tudi prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo (pritožbeno sodišče pa pravilno potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča).

Op. št. (1): Primerjaj določbo prvega odstavka 112. člena ZPP.