Jedro

Če je nadzorni svet na podlagi statuta tožene stranke pristojen za imenovanje posebnega odbora, ki odloča o ugovorih delavcev, pa odbora ne imenuje, lahko sam odloča o ugovorih delavcev zoper sklepe disciplinske komisije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo sklep nadzornega sveta tožene stranke z dne 21.6.2001 o zavrnitvi tožnikovega ugovora, razveljavilo sklep disciplinske komisije z dne 5.6.2001 o prenehanju delovnega razmerja tožniku in disciplinski postopek zoper njega ustavilo ter naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 133.120,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2001 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS 26/99, 96/2002). Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje glede pristojnosti nadzornega sveta zmotna, ker je nadzorni svet pristojen za imenovanje posebnega odbora, ki odloča o ugovorih delavcev. Če odbora ne imenuje, je po mnenju pritožbe povsem logično, da o ugovorih lahko odloča sam. Zato je bil disciplinski postopek izpeljan zakonito in korektno. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS 26/99, 96/2002) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in posledično dejansko stanje napačno ugotovilo, bistvenih kršitev pravil postopka pa ni zagrešilo.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da nadzorni svet ni zakonit organ za odločanje o tožnikovem ugovoru zoper sklep disciplinske komisije, ker v statutu tožene stranke tega pooblastila nima. Pristojen je le za imenovanje posebnega odbora, ki odloča o ugovorih, vendar pa odbora ni imenoval. Zato je sklep nadzornega sveta odpravilo in na podlagi 3. odstavka 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS 19/94) o tožnikovi pravici odločilo samo. Pri tem je ugotovilo, da je organ, pristojen za uvedbo disciplinskega postopka za kršitev in storilca izvedel najkasneje 10.1.2001. Ker je bila tožba vložena 11.7.2001, ko je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka že pretekel, je sklep disciplinske komisije razveljavilo in disciplinski postopek zoper tožnika ustavilo.

Pritožbeno sodišče s takim zaključkom sodišča prve stopnje ne soglaša. Nadzorni svet res ni organ, ki bi lahko prevzemal odločanje v zvezi z vodenjem gospodarske družbe (tudi kadrovska vprašanja sodijo v ta sklop). Čeprav izven splošnega koncepta gospodarske družbe - delovnopravna zakonodaja in zakonodaja o družbah v tem pogledu namreč nista usklajeni - pa je mogoče s statutom gospodarske družbe nadzornemu svetu podeliti tudi mandat za odločanje o ugovorih delavcev. Po 2. odstavku 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ 60/89, 42/90), ki se je uporabljal kot predpis Republike Slovenije, lahko delavec ugovor zoper sklepe, ki jih delodajalec sprejme o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih vloži pri organu, ki ga določi splošni akt ali kolektivna pogodba. S tem nadzornemu svetu niso dane pristojnosti nekdanjih organov upravljanja, ker takih pristojnosti glede na svoj položaj v gospodarski družbi niti ne more imeti, ampak le pristojnosti, ki so kot take izrecno opredeljene v statutu družbe. V konkretnem primeru je v statutu tožene stranke določeno, da nadzorni svet imenuje poseben odbor, ki odloča o ugovorih delavcev. Čeprav mu izrecno ne daje pooblastila, da o ugovorih odloča sam, pa bi bilo glede na stališče, ki je bilo v sodni praksi že zavzeto (sodba VS RS VIII Ips 104/2000), namreč da organ, pristojen za imenovanje oz. izvolitev organa, pristojnega za odločanje, lahko naknadno potrdi odločitev tega organa, ki mu je sicer pretekel mandat - treba šteti tudi, da nadzorni svet, ki je sicer pristojen za imenovanje odbora za reševanje ugovorov delavcev, sam odloči o ugovoru, ker odbora še ni imenoval. Zato je nadzorni svet o tožnikovem ugovoru odločal zakonito.

Ker je sodišče prve stopnje glede zakonitosti odločanja nadzornega sveta zavzelo napačno stališče, je napačen tudi nadaljni zaključek, da je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika zastaralo. V izpodbijani sodbi se je sicer do tožnikove odgovornosti že povsem jasno in natančno opredelilo in jo tudi ustrezno obrazložilo. Kljub temu pa pritožbeno sodišče o vsebinskih razlogih odločitve, glede na drugačno stališče o pristojnosti nadzornega sveta in o zastaranju, ni moglo odločati. S takšnim odločanjem bi namreč tožniku odvzelo možnost pritožbe, kar bi predstavljalo kršitev ustavne pravice do pritožbe. Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. Sodišče prve stopnje bo moralo o zadevi ponovno odločiti ob upoštevanju, da je nadzorni svet zakonito odločal o ugovoru.