- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSMB Sklep V Kp 19156/2021
ECLI:SI:VSMB:2025:V.KP.19156.2021 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je bila v okviru izvršitve EPN z dne 4. 7. 2019 (l. št. 338) s strani tožilstva v Estoniji 13. 8. 2019 prejeta dokumentacija (l. št. 308 -461), ki obsega poročila in druge listine, na katere se v zvezi z očitkoma pod točkama I/2 in III/1 izreka sklicuje pravnomočna obtožnica, št. Kt/7046/2021/FD/ab z dne 11. 10. 2021 (2886-2945), in na katere se v smislu utemeljitve ustreznega dokaznega standarda, (poleg drugih dokazov) sklicuje tudi odredba Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti MS-Ktpp-z/5/2019/6/FD-mv z dne 21. 1. 2020 (l. št. 194-203).
Po oceni pritožbenega sodišča bi bilo treba za razjasnitev navedenega pri pristojnih estonskih organih pridobiti podatek o tem, ali je bil postopek zoperJ. J. v Estoniji že morebiti pravnomočno končan, ter v tem primeru zaprositi za posredovanje pravnomo0dne odločbe, v nasprotnem primeru pa preveriti, ali so bili postopanje in ukrepi, izvedeni pri pridobitvi posredovanih dokazov, skladni z zahtevami estonske zakonodaje. 6ele po pridobitvi teh podatkov je namreč mo7e narediti ustavnosodno presojo o tem, ali estonski zakonodajni okvir ustreza temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave v smislu predhodno povzete ustavne odločbe.
Izrek
Prito7ebam zagovornikov obdol7eenih se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodi610du prve stopnje v novo odlo0Danje.
Obrazlo7Eitev
1.Okro7Eno sodi610De v Murski Soboti je s sklepom XI K 19156/2021 z dne 27. 1. 2025 na podlagi drugega odstavka 285.e 0Dlena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljene zavrnilo po zagovornikih vlo7Eene predloge in dopolnitve predlogov za izlo0Ditev dokazov, kronolo61ko opredeljene v izreku izpodbijanega sklepa.
2.Zoper sklep so se prito7Eili:
- zagovorniki obdol7Eenega A. A. zaradi bistvene kr61itve dolo0Db kazenskega postopka, kr61itve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom prito7Ebenemu sodi610Du, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogom in dopolnitvam predlogov zagovornikov za izlo0Ditev dokazov v celoti ugodi ter iz spisa izlo0Di vse nedovoljene dokaze oziroma podredno, da prito7Ebi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odlo0Danje sodi610Du prve stopnje;
- zagovorniki obdol7Eene B. B. iz vseh prito7Ebenih razlogov po 1., 2. in 3. to0Dki prvega odstavka 370. 0Dlena ZKP, s predlogom, da prito7Ebeno sodi610Do prito7Ebi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni, predlogom obrambe za izlo0Ditev dokazov pa v celoti ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodi610Du prve stopnje v ponovno odlo0Danje;
- zagovornik obdol7Eenega C. C. zaradi bistvenih kr61itev dolo0Db kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kr61itve 22., 23., 25. in 35. - 38. 0Dlena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS) ter 6. 0Dlena Evropske konvencije o varstvu 0Clovekovih pravic in temeljnih svobo610Din (v nadaljevanju EK0C P). Prito7Ebenemu sodi610Du predlaga, da prito7Ebi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in dokaze, katerih izlo0Ditev je predlagana, izlo0Di iz sodnega spisa skupaj z vsemi dokazi, ki so bili pridobljeni na njihovi podlagi oziroma podredno, da prito7Ebi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odlo0Danje;
- zagovornik obdol7Eene 0C. 0C. iz vseh prito7Ebenih razlogov, s predlogom, da prito7Ebeno sodi610Do prito7Ebi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu obrambe za izlo0Ditev dokazov v celoti ugodi oziroma da prito7Ebi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodi610Du prve stopnje v ponovno odlo0Danje.
3.Pregled zadeve na prito7Ebni stopnji je v zvezi z informacijami in dokazi, pridobljenimi v tujini (Estoniji), pokazal naslednje:
4.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so informacije estonske preiskovalke D. D. in estonskih varnostnih organov tvorile podlago za sklepanje o obstoju razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje po 186. 0Dlenu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kar je zahtevalo aktivnosti policije na podlagi dolo0Dbe 148. 0Dlena ZKP, po kateri mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se ta ne skrije ali pobegne, da se odkrijejo ali zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspe61no izvedbo kazenskega postopka. Iz izpodbijanega sklepa je tako razbrati, da se je predkazenski postopek v Sloveniji za0Del na podlagi obvestila estonske preiskovalke D. D., ki je E. E., policistu na SKP PU Novo mesto, kot kontaktu za slu7Ebne zadeve, na neformalen na0Din sporo0Dila, da so prestregli po1iljko iz Slovenije, ki je bila oddana na po1to v Murski Soboti, v kateri je bila prepovedana droga. E. E. je informacije posredoval F. F., vodji oddelka za organiziran kriminal na SKP PU Murska Sobota, F. F. pa je informacije predal G. G., ki je kaznivo dejanje evidentiral v uradnem zaznamku z dne 13. 2. 2019 (l. 1t. 299). Na podlagi teh informacij so policisti za0Deli obravnavati kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. 0Dlena KZ-1 z namenom identificiranja storilca oziroma so za0Deli z aktivnostmi po drugem odstavku 148. 0Dlena ZKP. V nadaljevanju so prejeli tudi uradni obvestili Europolove nacionalne enote Estonije z informacijami estonskih varnostnih organov, pri katerih gre za obvestila pristojnemu dr7Eavnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi je tako sodi610De prve stopnje v to0Dki 46 obrazloEitve izpodbijanega sklepa zaklju0Dilo, da obvestila estonskih organov ne predstavljajo dokazov v procesno formalnem smislu, za katere bi veljalo ekskluzijsko pravilo, ampak predstavljajo le podlago za delovanje slovenskih policistov po dolo0Dbi 148. 0Dlena ZKP.
V tej zvezi je bilo ob pregledu zadeve ugotovljeno, da je obvestilo, ki je bilo s strani estonske preiskovalke posredovano slovenskim policistom, vsebovalo informacije o pošiljatelju (lažni podatki), naslovniku, datumu, uri in kraju oddaje pošiljke, ki je vsebovala prepovedano drogo amfetamin, kar izhaja iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja (l. št. 299), ki ga je 13. 2. 2019 sestavil policist G. G.. Da je ta informacija služila kot povod za začetek aktivnosti policije po 148. členu ZKP, ki omogoča zbiranje obvestil na podlagi razlogov za sum, pa izhaja tudi iz izpovedbe policista G. G.. Na naroku v zvezi s predlogom za izločitev dokazov dne 12. 5. 2022 je izpovedal, da so s formalnimi aktivnostmi začeli preiskovati dejanje in na podlagi 148. člena ZKP glede poslovalnice Pošte v Murski Soboti podali zaprosilo za videoposnetke nadzornih kamer, ki so jih, kot to izhaja iz podatkov spisa (l. št. 300-303), 14. 2. 2019 tudi zasegli, šele po pridobitvi te informacije. Da so bile informacije estonske preiskovalke D. D. konkretne in verodostojne pa izhaja iz uradnih obvestil Europolove nacionalne enote Estonije z dne 19. 2. 2019 (l. št. 45) in z dne 12. 4. 2019 (l. št. 49), v katerem je naveden tudi elektronski naslov takrat še neidentificiranega osumljenca ***@protonmail.com. Glede na navedeno tako prvotne informacije estonske preiskovalke in estonskih organov ne predstavljajo nezakonitega dokaza, temveč zgolj zakonito izhodišče za začetek zbiranja dokazov s postopki, ki jih predvideva ZKP, zato se pritožbene navedbe, ki temeljijo na napačni pravni predpostavki, da je informacija enakovredna dokazu, izkažejo za neutemeljene.
Pritožbam je skupno tudi grajanje stališča sodišča prve stopnje, sprejetega glede dokazov, pridobljenih s strani estonskih organov v okviru izvršitve Evropskega preiskovalnega naloga (v nadaljevanju EPN), ki pa se po presoji pritožbenega sodišča izkaže za utemeljeno.
Ob pregledu zadeve je bilo namreč ugotovljeno, da je bila v okviru izvršitve EPN z dne 4. 7. 2019 (l. št. 338) s strani tožilstva v Estoniji 13. 8. 2019 prejeta dokumentacija (l. št. 308 -461), ki obsega poročila in druge listine, na katere se v zvezi z očitkoma pod točkama I/2 in III/1 izreka sklicuje pravnomočna obtožnica, št. Kt/7046/2021/FD/ab z dne 11. 10. 2021 (2886-2945), in na katere se v smislu utemeljitve ustreznega dokaznega standarda, (poleg drugih dokazov) sklicuje tudi odredba Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti MS-Ktpp-z/5/2019/6/FD-mv z dne 21. 1. 2020 (l. št. 194-203). Glede na navedeno se sklicevanje izpodbijanega sklepa na sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 51748/2020, povzeto v točki 5 obrazložitve tega sklepa, izkaže za povsem neustrezno. Citirani sklep namreč ni vsebinsko obravnaval presoje dopustnosti dokazov, pridobljenih v tujini, na katerih temelji pravnomočna obtožnica, temveč se je ukvarjal z vprašanjem razlikovanja med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP, zato z obravnavano zadevo ni primerljiv.
Kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-127/16-31 z dne 20. 1. 2022 (točka 15 obrazložitve) je pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem treba razlikovati med dvema dejanjema: pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. S pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, kot je bilo to v obravnavani zadevi, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave RS pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. Vendar to ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave RS). Preveriti pa je treba ali ustavno procesna jamstva estonske Ustave varujejo pred samovoljnimi posegi organa pregona na primerljiv način kot slovenska Ustava, ali so bila ta procesna jamstva pri pridobitvi dokazov upoštevana in ali je za poseg v posameznikove pravice obstajala zakonska podlaga ter ali je poseg odobril pristojen pravosodni organ v Estoniji (predhodno ali naknadno).
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je stališče izpodbijanega sklepa, povzeto v točki 5 razlogov tega sklepa, brez predhodne ustavne presoje teh dokazov, sprejeto preuranjeno in je zato v nasprotju s prakso Ustavnega sodišča RS in pravno teorijo. Ker izpodbijani sklep o presoji v tujini pridobljenih dokazov nima razlogov, temveč se v tej zvezi nepravilno sklicuje zgolj na sodno prakso, ki z obravnavano zadevo ni primerljiva, je tako podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Obrazloženo je narekovalo ugoditev pritožbam, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (tretji odstavek 402. člena ZKP), ki vrednotenja dokazov iz tujine, posredovanih v okviru EPN, še ni opravilo. Po oceni pritožbenega sodišča bi bilo treba za razjasnitev navedenega pri pristojnih estonskih organih pridobiti podatek o tem, ali je bil postopek zoper J. J. v Estoniji že morebiti pravnomočno končan, ter v tem primeru zaprositi za posredovanje pravnomočne odločbe, v nasprotnem primeru pa preveriti, ali so bili postopanje in ukrepi, izvedeni pri pridobitvi posredovanih dokazov, skladni z zahtevami estonske zakonodaje. Šele po pridobitvi teh podatkov je namreč moč narediti ustavnosodno presojo o tem, ali estonski zakonodajni okvir ustreza temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave v smislu predhodno povzete ustavne odločbe.
Poleg navedenega bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku od Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti pridobilo predloge policije, ki skladno z določbami sedmega odstavka 149.a člena ZKP, prvega odstavka 155. člena ZKP in petega odstavka 155.a člena ZKP skupaj z odredbami državnega tožilca, ki so navedene pod točkami 7-13 in 26-47 prilog kazenske ovadbe na l. št. 39-40, tvorijo podlago za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov ter skladno s citiranimi zakonskimi določbami postanejo sestavni del kazenskega spisa. Šele s pridobitvijo predlogov policije bo namreč mogoče oceniti zakonitost izdanih odredb tožilstva v zvezi s tajnim delovanjem po 155.a členu ZKP, navideznim odkupom po 155. členu ZKP in tajnim opazovanjem po 149.a členu ZKP, ker so bili izsledki ukrepov iz omenjenih odredb tožilstva podlaga za izdajo odredb preiskovalnega sodnika v zvezi z nadzorom elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanjem dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP, ker so bili podlaga za odredbe preiskovalnega sodnika v zvezi s pridobitvijo podatkov o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca po prvem odstavku 149.b člena ZKP in tudi podlaga za izdajo odredb o hišni in osebni preiskavi po 215. členu ZKP ter preiskavi zaseženih elektronskih naprav po 219.a členu ZKP, so omenjeni predlogi policije posredno pomembni tudi za oceno zakonitosti pridobitve dokazov na podlagi odredb preiskovalnega sodnika.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje, zato pritožbeno sodišče ni presojalo preostalih navedb pritožnikov. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku odpravilo ugotovljene kršitve in pridobilo dokumentacijo, za katero je že obramba zatrjevala, da je v kazenskem spisu ni, nato pa po vsestranski razjasnitvi zadeve, ko bo presodilo tudi druge pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev ni moglo odgovoriti, ponovno odločilo o predlogih za izločitev dokazov in njihovih dopolnitvah.
Sodna taksa kot strošek pritožbenega postopka ni bila določena, saj je bilo s to odločbo odločeno v korist obdolžencev (drugi odstavek 98. člena ZKP).
-------------------------------
1M. Žaberl, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), 1. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 790.
2Prim. sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 22213/2015 z dne 23. 3. 2017.
3Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 394/2007 z dne 17. 1. 2008.
4V tej zvezi je Višje sodišče v Mariboru v sklepu V Kp 51748/2020 z dne 17. 11. 2021 ocenilo, da zvočni posnetki, ki jih je z mobilnim telefonom posnel oškodovanec, niso predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, temveč kvečjemu predmet splošne prepovedi opiranja sodbe na takšne dokaze, za katere se v fazi predobravnavnega naroka še ne more vedeti, če bo se nanje sodišče v sodbi sploh oprlo.
5K. Šugman Stubbs, Kako v kazenskem postopku vrednotiti dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini, Pravna praksa, št. 47, 2012. Avtorica izrecno poudarja razlikovanje med primeri, ko tuja država ravna samostojno in Slovenija zgolj pridobi dokaze, ter primeri, ko dokaze pridobi na podlagi sodelovanja. V primeru prvega (samostojno pridobljen dokaz, kasneje posredovan) je potrebna presoja, ali je bil dokaz pridobljen v skladu z našimi ustavnimi zahtevami.
6Kot predhodno že navedeno, je treba poudariti, da zgolj obvestilo tuje države, ki vodi do aktivnosti slovenskih organov po 148. členu ZKP, ne pomeni dokaza, zato zanj ni treba opraviti presoje dopustnosti. Vendar pa to ne velja več, ko tuja država na zaprosilo (EPN) posreduje konkretne dokaze, ki naj bi se uporabili v kazenskem postopku.
7V zadevi Up-127/16-31 z dne 20. 1. 2022 je bila po presoji Ustavnega sodišča RS pravica do enakosti orožij pritožniku zagotovljena s tem, da je sodišče preverilo, ali ustavna procesna jamstva tuje Ustave varujejo pred samovoljnimi posegi državnih organov na primerljiv način kot slovenska Ustava, ali so bila ta jamstva pri pridobitvi dokazov upoštevana, ali je za poseg obstajala zakonska podlaga ter ali je poseg odobril pristojen pravosodni organ.