Jedro

Po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena ZPP proti aktivnim družbenikom ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 13809/2008 z dne 2. 4. 2008 razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter se tožba zavrže. II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - ugotovilo, da je postopek prekinjen od 23. 6. 2011 (I. točka izreka) in - odločilo, da se postopek z dnem 4. 7. 2011 nadaljuje z R.M. kot toženo stranko (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka brez določne opredelitve pritožbenih razlogov. Navedla je, da je poslovni delež v družbi U. d.o.o. dne 25. 2. 2009 prodala M.S., ki je kot novi lastnik odgovoren za dolg izbrisane družbe. Predlagala je, da se postopek zoper njo ustavi.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu šestega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) (1) aktivni družbeniki izbrisane gospodarske družbe (po postopku brez likvidacije) upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti, ki jih je do upnikov imela izbrisana družba. Vendar pa ti niso njeni univerzalni pravni nasledniki. Zato po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) proti njim ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike (2). Upiranje univerzalnih pravnih naslednikov proti nadaljevanju pravde namreč nima pravnih učinkov. Nadaljevanju pravde se lahko upirajo le singularni pravni nasledniki (prim. drugi odstavek 187. člena ZPP) in v predmetni zadevi singularna pravna naslednica temu nasprotuje.

6. Izpodbijani sklep bi bil pravilen le v primeru, če bi tožeča stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa razširila tožbo na družbenico izbrisane družbe in bi se ta s subjektivno spremembo tožbe na strani tožene stranke strinjala (prim. tudi tretji odstavek 191. člena ZPP). Če takega pristanka družbenik izbrisane družbe ne da, je treba tožbo proti izbrisani družbi zavreči. Za uveljavitev zahtevkov iz pravd, ki so začele proti družbi pred izbrisom, pa je treba vložiti novo tožbo proti bivšim aktivnim družbenikom te družbe.

7. Z izbrisom iz sodnega registra je družba U. d.o.o. torej izgubila status pravne osebe, s tem pa tudi položaj pravdne stranke (prvi odstavek 76. člena ZPP). Obstoj pravdne stranke je procesna predpostavka za vodenje pravde. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Ker proti družbenici izbrisane družbe kot singularni pravni naslednici predmetnega postopka ni mogoče nadaljevati, izbrisana družba pa nima univerzalnih pravnih naslednikov, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke tega sklepa, to je, da je tožbo zoper izbrisano družbo zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP).

8. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uspela, krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Določila 442. člena ZFPPIPP so v predmetni zadevi uporabljive skladno z ustavno odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, saj je bila družba U d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije izbrisana pred uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD).

(2) Prim. Polončič, Problemi nadaljevanja prekinjenega postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije, predstavljen na letnem posvetu višjih sodnikov za gospodarsko sodstvo 9. marca 2011 pri Višjem sodišču v Ljubljani, Pravosodni bilten, 2/2011, str. 105 do 110 ter Velkaverh, Procesno nasledstvo družbenikov izbrisane družbe, Pravna praksa, 2011, št. 45, str. 16.