Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so prehodi za pešce (in tudi parkirišča) v garažni hiši zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Prehod za pešce, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, spada v razred zelo varnih. V času škodnega dogodka se je čiščenje tal v garažni hiši izvajalo s sekcijskim pometanjem parkirne hiše, ki je bilo v celoti opravljeno v petih dneh, površine pa so se tudi dnevno pregledovale pred pričetkom obratovanja. S tem je toženka zadostila dolžnemu ravnanju oziroma standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Od toženke bi bilo pretirano zahtevati, da po začetku obratovanja izvaja še kontrolne obhode.
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki na fiduciarni račun pravnega pooblaščenca tožeče stranke plačati odškodnino v znesku 11.550,00 EUR, v roku 15 dni, do takrat brezobrestno, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo, - v III. točki izreka tako, da se v celoti glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.595,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 1.124,63 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) na fiduciarni račun tožničinega pooblaščenca v roku 15 dni plačati odškodnino v znesku 11.550,00 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (I. točka izreka). V presežku (do zahtevanih 28.500,00 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni plačati tožnici pravdne stroške v znesku 1.238,90 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točke izreka) in da je tožnica dolžna v roku 15 dni plačati stranskemu intervenientu pravdne stroške v znesku 28,19 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).
2. Toženka se smiselno pritožuje zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je napačen zaključek, da so bila tla na mestu padca mastna. Tožnica tega ni dokazala. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedim tožnice in prič, pri čemer ni upoštevalo, da niso mogle natančno določiti mesta padca. Priči A. L. Z. in M. S. si nista ogledali mesta padca neposredno po škodnem dogodku, torej sta o stanju tal na mestu padca le sklepali. Priča V. C. je izpovedala le, da je bil v bližini mesta padca temen madež. V nasprotju z obrazložitvijo sodišča prve stopnje nobena priča ni izpovedala, da je imela tožnica mastne hlače. Glede na to, da je priča D. K. obhodil celotno linijo prehoda za pešce in ni zaznal nobene mokre ali mastne sledi, ne drži obrazložitev o zgolj hipotetičnih in z dokazi nepodkrepljenih navedbah toženke, da so bila tla v času padca suha. Toženka je dokazala svoje navedbe z izpovedjo navedene priče, ki pa ji sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo. Verodostojnost njene izpovedi potrjuje tudi dejstvo, da niso bili izvedeni dodatni ukrepi v smislu odstranitve mastnega madeža, saj je njena dolžnost, da o mastnem madežu obvesti vodjo centra A. L. Ta je pojasnil (kot ga povzema izvedensko mnenje), da se vsak zapažen masten madež posipa z ustreznim posipom ter ga s pomočjo vpojnosti posipa odstranijo. Čeprav je toženka predlagala njegovo zaslišanje, ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo in tega ni obrazložilo. Po ugotovitvah sodnega izvedenca spadajo sporna tla med zelo varne talne površine tudi v primeru, da so mokra. Po opravljenih meritvah je bil protizdrsni faktor nadpovprečen tudi, ko so bila tla mokra in neočiščena. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo oziroma je celo napačno povzelo izvedensko mnenje, iz katerega je zaključilo, da spremenjeno stanje pohodne površine lahko vpliva na ugotovitve drsnosti površine, obenem pa ni upoštevalo, da je sodni izvedenec opravil preizkus drsnosti pri spremenjenem stanju pohodne površine. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne drži stališče, da zagotavljanje čiščenja v skladu s pogodbo ni zadovoljilo standarda vzdrževanja kraja škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da gre za površino, ki je velika kar 90.000 m2, kar je izpovedala priča J. G. Toženka zagotavlja redne obhode, ki pa zaradi velikosti površine ne morejo biti v kratkih časovnih intervalih, se pa vsekakor opravljajo s strani čistilnega servisa in varnostne službe. Drugačen zaključek je napačen. Pisne evidence o obhodih ni bilo mogoče zagotoviti zaradi prekinitve pogodbe s čistilnim servisom, vendar pa je toženka predlagala dokaz z zaslišanjem vodje centra A. L., ki bi lahko izpovedal, ali se kontrole izvajajo in če se, na kakšen način. Glede na velikost objekta, glede na to, da je toženka zagotovila izredno varno pohodno površino, ki ni zdrsljiva niti v primeru, da so tla mokra, ter ob upoštevanju, da je zagotovila tudi redne obhode, ne drži zaključek, da ni ustrezno poskrbela za čistočo pohodnih površin v parkirni hiši. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ni upoštevano načelo objektivizacije, saj prisojena odškodnina presega odškodnine, ki jih sodna praksa prisoja v podobnih primerih. Odločitev o stroških je napačna, ker temelji na napačno ugotovljenem uspehu v pravdi.
3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - tožnica se je poškodovala dne 31. 10. 2012 v garažni hiši nakupovalnega centra E., - toženka se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo upravljanja nepremičnin za plačilo ali po pogodbi ter skrbi za celotno upravljanje nakupovalnega centra E., - tožnica je parkirala v neposredni bližini vhoda 8 in se napotila v E., med hojo po prehodu za pešce pa ji je spodrsnilo na madežu, zaradi česar je padla, - na mestu padca so bila tla mokra, umazana in spolzka (mastna), - prehodi za pešce in parkirišča v garažni hiši so zgrajeni v skladu s standardi, gradbenim in uporabnim dovoljenjem, - na prehodu za pešce, na katerem je tožnica padla, vrednosti koeficientov drsnosti znašajo