Jedro

Tudi v kolikor je izkazana kršitev poslovne obveznosti, ni pa izkazan nastanek škode, o odškodninski odgovornosti ni mogoče govoriti (239. člen OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je imel s F. sklenjeno pogodbo z dne 30.7.1999 št. 32-2/99 o sofinanciranju ustvarjanja slovenskega eksperimentalnega filma z naslovom ... Po določilu 9. člena te pogodbe bi moral tožnik do 31. 3. 2001 film dokončati in ga pripraviti za javno prikazovanje. Tožnik te svoje obveznosti ni izpolnil, ker tožena stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti (montaža filma). F. je 4. 1. 2005 od pogodbe odstopil in od tožnika zahteval vrnitev zneska v vtoževani višini.

2. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da ji je tožena stranka dolžna plačati 34.500.000 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo pa je tudi pritožbo toženca zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju njegove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

Navedbe revidenta

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pojasni okoliščine primera in naziranje, da sta po njegovem mnenju jasno izkazana tako nastanek škode kot tudi protipravno ravnanje toženca. Ne strinja se s stališčem sodišča, da bi škoda nastala šele z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki bi ga zavezovala k vrnitvi prejetega denarja in meni, da je sodišče zmotno uporabilo 131., 132., 168., 239. in 1060. člen OZ. Sodišče druge stopnje pa je zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka z ugotovitvijo, da je škoda nastala v trenutku, ko toženec ni izpolnil svoje pogodbene obveznosti do revidenta, hkrati pa zapiše, da škoda ni nastala, ker je revident še ni zahteval v obliki izplačanega honorarja, plačanih stroškov in izgubljenega dobička, pri čemer pa se ne opredeli do 15. člena pogodbe s F. in vložene tožbe na ta znesek, zaradi česar je izrek nerazumljiv in v nasprotju sam s sabo. Takšen pa je tudi izrek sodišča prve stopnje, ki ugotavlja, da tožnik filma ni mogel narediti in mora zato F. s. vrniti denar, hkrati pa poda ugotovitev, da škoda ni nastala. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je podala laični odgovor, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Konkretni spor se nanaša na neizpolnitev poslovne obveznosti. Splošni predpostavki odgovornosti za neizpolnitev poslovne obveznosti sta kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, in da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti. Za uveljavitev določenih civilnih sankcij za neizpolnitev pa morajo biti izpolnjene tudi dodatne (posebne) predpostavke. Za poslovno odškodninsko pravico (zahtevek) mora biti izkazan obstoj škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti (243. člen OZ).

8. Zakon opredeljuje izpolnitveni čas odškodninske obveznosti z nastankom škode (165. člen OZ). Trenutek nastanka škode ni definiran in ga je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Če gre za zmanjšanje premoženja, škoda nastane, ko pride do zmanjšanja le-tega. Ta trenutek je objektivno zaznaven in je v konkretnem primeru povezan s trenutkom, ko bo tožnik denarna sredstva v vtoževanem znesku primoran nakazati (plačati) investitorju. V kolikor bi ta obveznost nedvomno obstajala, tožnik ne bi sodeloval v pravnem sporu (pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII Pg 153/05), katerega predmet je natanko to vprašanje (ali je obveznost vračila denarja utemeljena). Do pravnomočne rešitve te pravde vtoževana škoda tožniku še ni nastala in je bil konkretni sodni postopek sprožen preuranjeno.

9. Vrhovno sodišče revidentu še pojasnjuje, da sta vprašanji kršitve pogodbene obveznosti in nastanek škode dve ločeni pravni vprašanji. Tudi v kolikor je izkazana kršitev poslovne obveznosti, ni pa izkazan nastanek škode, o odškodninski odgovornosti ni mogoče govoriti (239. člen OZ). Prav tako je za presojo vprašanja nastanka škode odločilna opredelitev škode. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku, škoda, kot je bila opredeljena v tožbi, ni izkazana.

10. Zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vprašanja nastanka škode (kot je to pojasnjeno v točki 8), sodišče druge stopnje pa je le hipotetično nakazalo, kdaj bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi (v skladu s pojasnilom v točki 9 bi bilo to hipotetično mogoče, če bi bila škoda drugače opredeljena in izkazana). Ker je obe izpodbijani odločbi moč preizkusiti in njuna izreka nista v nasprotju z obrazložitvama, zatrjevana postopkovna kršitev ni podana.

11. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.