Jedro

Ugovor izpodbojnosti je treba uveljavljati z nasprotno izpodbojno tožbo. Nasprotna izpodbojna tožba na podlagi ugovora izpodbojnosti in samostojna izpodbojna tožba se razlikujeta samo po tem, da mora biti samostojna izpodbojna tožba vložena v prekluzivnem roku, medtem ko nasprotna izpodbojna tožba na ta prekluzivni rok ni vezana, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba: v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, v stroškovni odločitvi se spremeni tako, da je tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 4.570,14 v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 3.627,84 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da se ugotovi, da obstoji lastninska pravica v njeno korist na premičninah, zarubljenih strojih in opremi z dne 4. 10. 2012, po seznamu, ki je priloga rubežnemu zapisniku, na podlagi sklepa o davčni izvršbi DT-42914-7186/2012-1 08-3121-10, z dne 28. 9. 2012, ki so navedeni v I. točki izreka. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 2.242,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo, ker je čakalo na pravnomočnost zadeve XI Pg 2997/13, ki je tekla pred istim sodiščem. V tej zadevi je toženka, Republika Slovenija, zoper davčnega dolžnika v stečaju, družbo A. d.o.o. v stečaju, in tudi zoper tožnico v tej zadevi uveljavljala neveljavnost verige prodajnih pogodb, ki so bile sklenjenem med družbami A. d.o.o. (dolžnik), B. d.o.o., C. d.o.o. ter tožnico D. d.o.o. Toženka je zahtevala, da se vse stvari, ki so v stečajni masi tožnice D d.o.o. izročijo v stečajno maso družbe A. d.o.o. Tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen. Prav tako je toženka vložila tožbo zaradi uveljavljanja izločitvene pravice (zadeva XI Pg 2814/2015), ki jo je 3. 12. 2015 umaknila. Sodišče prve stopnje se je v tem postopku postavilo na stališče, da v nobenem izmed zaključenih postopkov ni bilo rešeno predhodno vprašanje glede veljavnosti prodajnih pogodb sklenjenih med družbami A. d.o.o. v stečaju, B. d.o.o., C. d.o.o. in D. d.o.o. v stečaju, katerih predmet so bile stvari, zarubljene v postopku davčne izvršbe, kar pa ne drži. V zadevi XI Pg 2814/2015 je bilo namreč vsebinsko pravnomočno odločeno, in sicer: da tožnici D. d.o.o. v stečaju ni potrebno izročiti stvari družbi A. d.o.o. v stečaju. Poleg tega je treba upoštevati še to, da je FU RS vodil izvršbo zoper družbo A. d.o.o., zoper katero je bil s sklepom ST 2093/2012 z dne 28. 12. 2012 začet stečajni postopek. Na podlagi 132. člena ZFPPIPP bi moral FURS izvršbo ustaviti, vendar tega ni storil. Če bi bila izvršba ustavljena, ta postopek ne bi bil potreben in bi tožnica tožbo lahko umaknila. V obravnavani zadevi se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo z veljavnostjo sklenjenih prodajnih pogodb, saj bi moralo zahtevku ugoditi zato, ker je vezano na pravnomočno odločitev v zadevi XI Pg 2997/2013 in XI Pg 2814/2015. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica tožbo vložila na podlagi napotitvenega sklepa davčnega organa. S tožbo uveljavlja lastninsko pravico na premičninah, ki so bile predmet davčne izvršbe DT42914-7186/2102-10 po seznamu, ki je bil priloga rubežnemu zapisniku. Trdi, da je lastnica stvari, ki jih poseduje, postala na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 17. 7. 2012. Toženka je v postopku izpodbijala veljavnost sklenjenih kupoprodajnih pogodb iz razloga navideznosti, in sicer: kupoprodajne pogodbe z dne 17. 5. 2012, ki jo je davčni dolžnik A. d.o.o. v stečaju sklenil z družbo B., kupoprodajne pogodbe z dne 12. 6. 2012, ki jo je družba B. d. o. o. sklenila z družbo C. d.o.o. ter kupoprodajne pogodbe z dne 17. 7. 2012, ki jo je družba C. d.o.o. sklenila s tožnico. Toženka je v obravnavanem postopku trdila, da so vse navedene kupoprodajne pogodbe le navidezne, ker na njihovi podlagi in na podlagi izdanih računov ni bila opravljena nobena finančna transakcija, prav tako so navedene družbe povezane osebe, s čimer je uveljavljala izpodbojnost dejanja stečajnega dolžnika A. d.o.o. 6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka spora v zadevi XI Pg 2997/2013, v kateri je toženka vložila izpodbojno tožbo, s katero je izpodbijala dejanje stečajnega dolžnika (iz razloga neveljavnosti zgoraj navedenih kupoprodajnih pogodb). Postopek je prekinilo, ker je ugotovilo, da je od vprašanja veljavnosti navedenih kupoprodajnih pogodb, ki so bile sklenjene med družbami A. d.o.o. – v stečaju, B., C. d.o.o. in tožnico v tej zadevi, odvisna odločitev tudi v tej pravdi. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2997/2013 z dne 12. 5. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 970/2015 z dne 28. 10. 2015 (priloga C1 in C2), je bil izpodbojni zahtevek toženke, ki ga je uveljavljala tudi zoper tožnico, pravnomočno zavrnjen.

7. Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje (v obravnavanem primeru tožnica) s tožbo ali drugo procesno vlogo pred pristojnim sodiščem uveljavlja ugotovitev svoje terjatve, ki jo je pridobila z izpodbojnim dejanjem, je po četrtem odstavku 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z ugovorom(1) v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge (ugovor izpodbojnosti). Ugovor izpodbojnosti je treba uveljavljati z nasprotno izpodbojno tožbo. Nasprotna izpodbojna tožba na podlagi ugovora izpodbojnosti in samostojna izpodbojna tožba se razlikujeta samo po tem, da mora biti samostojna izpodbojna tožba vložena v prekluzivnem roku (prvi in drugi odstavek 277. člena ZFPPIPP), medtem ko nasprotna izpodbojna tožba na ta prekluzivni rok ni vezana, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla. Toženka je v obravnavanem postopku ugovarjala izpodbojnosti pravnih dejanj, na katerih tožnica temelji svojo lastninsko pravico. O veljavnosti teh pravnih dejanj pa je bilo že pravnomočno odločeno v postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi XI Pg 2997/2013. Kot pravilno izpostavlja pritožba, je bilo o ugovoru toženke (ki ga toženka sicer ni uveljavljala, kot bi morala, z nasprotno tožbo), že pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2997/2013 z dne 12. 5. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 970/2015 z dne 28. 10. 2015, s katero je bil izpodbojni zahtevek toženke, s katerim je izpodbijala veljavnost navedenih kupoprodajnih pogodb in ga je toženka naperila tudi zoper tožnico v tem postopku, že pravnomočno zavrnjen, na kar je sodišče, ki je postopek zaradi vprašanja veljavnosti pravnih razpolaganj s sklepom z dne 3.10.2013 tudi prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi XI Pg 2997/2013 (13. člen ZPP v zvezi s 206. členom ZPP), vezano. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožnice, ki je utemeljen na pravnomočno neizpodbitem izpodbojnem dejanju stečajnega dolžnika A. d.o.o., ugodilo.

8. Sprememba sodbe pa je terjala tudi spremembo stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožnica v pravdi uspela, ji je dolžna toženka povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnici so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali naslednji pravdni stroški, in sicer: nagrada za postopek, ki znaša 1.155,00 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT), nagrada za narok v znesku 1.066,00 EUR (tar. št. 3102) ter stroški kilometrine (Slovenj Gradec – Ljubljana – Slovenj Gradec), ki znašajo 96,00 EUR in materialni izdatki v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar povečano za 22% DDV znaša 2.851,14 EUR, ter stroški sodne takse za tožbo 1.719,00 EUR, skupno torej 4.570,14 EUR pravdnih stroškov, kar je toženka dolžna tožnici plačati v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

9. Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji je toženka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, in sicer: nagrado za postopek s pritožbo v znesku 1.422,00 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), kar povečano za 22% DDV znaša 1.734,84 EUR ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 1.893,00 EUR, skupaj torej znesek 3.627,84 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Op. št. (1): N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV, 2008, stran 208, 209.