Jedro

Sodišče prve stopnje je izpovedbo oškodovanke natančno povzelo v 8. točki obrazložitve ter upoštevaje ostale izvedene dokaze, v točkah 13 in 19 obrazložitve prepričljivo dokazno ocenilo, da je oškodovanka podrobno izpovedala o dogajanju med njo in obdolžencem ter določno opisala, na kakšen način je bil obdolženi do nje predvsem psihično, pa tudi fizično nasilen.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v znesku 225,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 33657/2021 z dne 11. 9. 2023 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi 57. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Ob pogojni obsodbi je obdolžencu po tretjem odstavku 65. člena KZ-1, za čas preizkusne dobe 2 let, izreklo ukrep varstvenega nadzorstva z navodiloma po 7. in 8. točki tretjega odstavka 65. člena KZ-1, in sicer prepoved namernega približevanja oškodovanki B. B. in prepoved dostopa naslovu bivanja oškodovanke. Na podlagi 66. člena KZ-1 varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ga določi Organ pristojen za probacijo, sodišče prve stopnje pa je obdolženca poučilo tudi o posledicah neizpolnjevanja navodil v skladu s 67. členom KZ-1. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanko s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 15.000,00 EUR napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je odločilo, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka, to je sodno takso ter stroške izvedenca in morebitne priglašene stroške pooblaščenca oškodovanke, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbo o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi le uvodoma navaja, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo (1. in 2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP). Zato je pritožba v okviru teh dveh pritožbenih razlogov, povsem brez podlage.

5. Pritožba neutemeljeno graja tudi na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč vsa odločilna dejstva natančno razjasnilo, pravilno je ocenilo zagovor obdolženca in izvedene dokaze, na tej podlagi pa zanesljivo zaključilo, da je obdolženemu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. Svoje dejanske ugotovitve in pravne zaključke je v izpodbijani sodbi jasno in tehtno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče z njimi v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema.

6. Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene sodišča prve stopnje, ker je verjelo oškodovanki, ki je različno izpovedovala pri policiji, zdravniku in v preiskavi ter njeni mami, priči C. C., ki je po stališču pritožbe prav tako neverodostojna, medtem ko neutemeljeno ni verjelo priči Č. Č. V nadaljevanju pritožba ponavlja zagovor obdolženca, da iz poslanih SMS sporočil izhaja, da se oškodovanka obdolženca ni bala, da je bila v zvezi dominantna in tudi psihično nasilna do obdolženca, da je bil motiv za prijavo dejanja policiji njeno maščevanje obdolžencu zaradi razpada zakonske zveze ter da oškodovanka ni bila v podrejenem položaju. Pritožba se ne strinja niti z zaključki sodišča prve stopnje, da so poškodbe pri oškodovanki nastale v posledici ravnanj obdolženca in navaja, da izvedenec tega ni potrdil, ampak je podal mnenje, da so lahko glede na bolezensko stanje oškodovanke, te nastale tudi pri udarcu v kak predmet. 7. S povzetimi pritožbenimi navedbami ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo tehtne in prepričljive razloge zakaj zagovoru obdolženca ni verjelo, ampak je verjelo izpovedbi oškodovanke, ki je podprta tudi z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je izpovedbo oškodovanke natančno povzelo v 8. točki obrazložitve ter upoštevaje ostale izvedene dokaze, v točkah 13 in 19 obrazložitve prepričljivo dokazno ocenilo, da je oškodovanka podrobno izpovedala o dogajanju med njo in obdolžencem ter določno opisala, na kakšen način je bil obdolženi do nje predvsem psihično, pa tudi fizično nasilen. Pritožba z navajanji, da je oškodovanka pri zdravniku, policiji in pozneje v postopku spreminjala svojo izjavo glede nastanka poškodb, po oceni pritožbenega sodišča ne more vnesti dvoma v verodostojnost njene izpovedbe. Čeprav v zapisniku o sprejemu ovadbe in ambulantnem izvidu niso navedene podrobnosti ravnanj, ki se očitajo obdolžencu oziroma so posamezne podrobnosti dejanja navedene drugače, kot jih je oškodovanka izpovedala pozneje v postopku, je pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da je oškodovanka ves čas, torej vse od prijave nasilja policiji, glede bistvenih okoliščin, to je zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, izpovedovala enako. Prezreti pa ni niti izpovedbe policistke, priče D. D., ki je povedala, da je oškodovanka ravnanja obdolženca naznanila neposredno po nasilju obdolženca 27. 6. 2021 ter da je ob tem bila prestrašena in raztresena. V takih okoliščinah pa je neživljenjsko pričakovati, da bo oškodovanka o ravnanjih obdolženca povedala povsem skladno in da bo podala popoln in točen opis vseh podrobnosti dejanj v celotnem inkriminiranem obdobju, saj bi prav to kazalo, da je njena izpovedba vnaprej pripravljena. Po natančni analizi izpovedbe oškodovanke je ugotoviti, da je zaslišana v preiskavi in na glavni obravnavi navedbe, ki jih je podala pri policiji in zdravniku, zgolj natančneje opredelila in posamezna manjša razhajanja tudi pojasnila, pri tem pa je podrobno in v bistvenem skladno opisala vsa inkriminirana ravnanja obdolženca in način nastanka poškodb, podrobno je opisala tako psihično kot fizično nasilje, med drugim tudi, da jo je obdolženec dne 21. 6. 2021 močno stisnil za obe roki in ji povzročil modrice ter jo dne 27. 6. 2021 tudi udarjal po glavi.

8. Izpovedba oškodovanke pa je podprta tudi z drugimi izvedenimi dokazi, in sicer z izpovedbami prič C. C., D. D. in Č. Č., ki so bodisi same zaznale nasilje obdolženca, bodisi se jim je o tem zaupala oškodovanka in je sodišče prve stopnje njihove izpovedbe pravilno povzelo v točkah 9 do 11 obrazložitve sodbe. Verodostojnost navedenih prič je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo v točkah 13 in 20 obrazložitve ter pojasnilo, zakaj je sledilo izpovedbam prič D. D. in C. C. ter zakaj je v delih, v katerih sta si izpovedbi priče Č. Č. in oškodovanke nasprotovali, sledilo oškodovanki, s takšnimi razlogi pa se strinja tudi pritožbeno sodišče in jih v izogib ponavljanju povzema. Domnevnega protislovja v izpovedbi priče C. C., ki ga izpostavlja pritožba (da obdolženi še vedno nadaljuje z maltretiranjem, vendar ne več v zadnjih mesecih) pritožbeno sodišče ni ugotovilo, prav tako niso z ničemer podprta pritožbena navajanja, da je priča kot mati oškodovanke zainteresirana za izid postopka in je s takšno izpovedbo želela obdolženemu škodovati. Povsem življenjsko je, da se je oškodovanka o nasilju zaupala osebam, ki so ji bile blizu, torej v prvi vrsti svoji materi, slednja pa je tudi sama zaznala psihično nasilje obdolženca nad oškodovanko, kar vse je priča prepričljivo izpovedala zaslišana v preiskavi in na glavni obravnavi. Kar zadeva pričo Č. Č. je izpostaviti, da je tudi ta priča, kljub drugačnim pritožbenim navajanjem, v določenem delu potrdila izpovedbo oškodovanke, saj je povedala, da se ji je oškodovanka (v času, ko je obdolženi imel izrečen ukrep prepovedi približevanja oškodovanki) zaupala o nasilju obdolženca in je takrat videla modrici na njeni roki. Glede vprašanj, v katerih sta se z oškodovanko razhajali, je sodišče prve stopnje v točkah 13 in 20 obrazložitve s tehtnimi razlogi pojasnilo, zakaj verjame oškodovanki in ne priči Č. Č., zato so navajanja pritožbe, ki poskuša s selektivnim povzemanjem izpovedbe priče Č. Č., vnesti dvom v verodostojnost izpovedbe oškodovanke, neutemeljena.

9. V prid obtožbi, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje je tudi fotografija poškodb oškodovanke, ambulantni izvid z dne 27. 6. 2021 ter mnenje izvedenca medicinske stroke E. E. Pritožbena izvajanja, da izvedenec ni določno zatrdil, da so poškodbe nastale prav v posledici stiska rok, zaradi česar takšno mnenje ne more biti dokaz, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, je napačno. Sodišče prve stopnje je v točkah 14 in 22 obrazložitve pravilno povzelo mnenje izvedenca, da bi bile poškodbe oškodovanke lahko posledice stiska, ob upoštevanju izvida za oškodovanko, da je pri njej podan sum na motnje strjevanja krvi, pa bi bile te poškodbe lahko tudi posledica manjšega stiska. Izvedenec torej ni izključil možnosti nastanka poškodb na način, kot je to navajala oškodovanka. Sodišče prve stopnje pa zaključka, da je do poškodb oškodovanke, navedenih v ambulantnem izvidu, prišlo v posledici ravnanj obdolženca in ne na kakšen drug način, ni oprlo zgolj na ugotovitve izvedenca, kot poskuša prikazati zagovornik v pritožbi, temveč je ugotovitve izvedenca presojalo skupaj z drugimi dokazi in na tej podlagi pravilno zaključilo, da je oškodovanki poškodbe povzročil prav obdolženec. Pritožba neutemeljeno polemizira tudi glede poškodb oškodovanke za dogajanje dne 21. 6. 2021. Tega dne namreč oškodovanka ni iskala zdravniške pomoči, zaradi česar o poškodbah oškodovanke ne obstaja zdravstvena dokumentacija, sodišče prve stopnje pa je v tem delu utemeljeno sledilo prepričljivi in skladni izpovedbi oškodovanke, da je ob močnem stisku rok s strani obdolženca utrpela modrice, zato so drugačna izvajanja pritožbe neuspešna. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede utrpelih poškodb oškodovanke pravilno in popolno ugotovilo, je utemeljeno kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog obrambe za zaslišanje F. F., dežurnega zdravnika v kirurški ambulanti. Takšno svojo odločitev je ustrezno obrazložilo v 5. točki obrazložitve, zato pritožba, ki meni, da je v posledici zavrnjenega dokaza bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, ni utemeljena.

10. Pritožba izpostavlja tudi SMS sporočila, ki jih je oškodovanka pošiljala obdolžencu in poskuša z njimi dokazati, da se oškodovanka obdolženega ni bala, da je bi bil motiv za prijavo obdolženca policiji maščevanje oškodovanke za razpad zakonske zveze in da oškodovanka ni bila v podrejenem položaju. Vendar navajanjem pritožbe ni mogoče slediti. Na enake navedbe obrambe je v 20. točki obrazložitve argumentirano odgovorilo že sodišče prve stopnje in jih s prepričljivi razlogi zavrnilo. S takšnimi razlogi pa v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki pri tem še dodaja, da iz vsebine poslanih SMS sporočil ne izhaja nič takšnega, kar bi omajalo verodostojnost oškodovanke in razbremenilo obdolženca, oškodovanka pa je z razumnimi razlogi pojasnila, zakaj jih je pošiljala. Ne drži pa niti izvajanje pritožbe, da oškodovanka ni bila v podrejen položaju, saj je podrejen položaj oškodovanke razviden iz obdolženčevih večkratnih izvršitvenih ravnanj ter njihovih posledic. Pri opisanem ravnanju je oškodovanka postala objekt obdolženčevega nasilja, katerega rezultat so bile poškodbe oškodovanke ter njen občutek nemoči in vznemirjenje večje intenzitete. Po obrazloženem je tudi po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, pravilno je ugotovilo tudi njegovo krivdo, to je direktni naklep, kar vse je v izpodbijani sodbi tudi tehtno obrazložilo (24. točka izpodbijane sodbe).

11. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je pritožba vložena zoper prvostopni krivdni izrek neutemeljena.

12. Zagovornik se je pritožil tudi zoper odločbo o kazenski sankciji, vendar pritožbe v tej smeri ni obrazložil. Ker pa pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženega, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v tem delu. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v korist obdolžencu. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ovrednotilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije ter obdolžencu upoštevaje težo očitanega kaznivega dejanja in stopnjo krivde utemeljeno izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, pri tem pa mu določilo primerno dolgo kazen zapora in relativno kratko preizkusno dobo. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi izrečenemu ukrepu varstvenega nadzorstva za čas dveh let ter primerno določenima navodiloma iz 7. in 8. točke tretjega odstavka 65. člena KZ-1, ki se jih mora obdolženi držati ter opozorilo sodišča prve stopnje, če se obdolženi navodil ne bo držal (69. člen KZ-1). Takšna kazenska sankcija je po mnenju pritožbenega sodišča primerna in tudi pravična.

13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kakšnih kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

14. Ker pritožba ni bila uspešna, je obdolženec kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso, ki je odmerjena glede na težavnost kazenske zadeve in premoženjske razmere obdolženca ter ob upoštevanju tarifnih številk 7112, 71113 in 7122 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (prvi odstavek 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP).