Jedro

Obrazložitev odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Organ prve stopnje svojega zaključka ne podkrepi z nobenim dokazom, ki bi nedvomno dokazoval, da je oseba A.A. delo res ves čas opravljala v tožnikovih prostorih, prav tako se organ prve stopnje ni opredelil do vseh navedb tožnika.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Območna enota Maribor, št. 06100-26/2011 z dne 5. 4. 2011 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ), prepovedal opravljanje delovnega procesa osebi A.A. na pisarniških delih v delovnih prostorih mariborske B. d.o.o. na lokaciji poslovanja podružnice v ... v Mariboru. Tožniku očita, da je imenovani osebi dne 9. 3. 2011 omogočil navedeno delo brez ustrezne pravne podlage, ne da bi z njo sklenil pogodbo o zaposlitvi in jo prijavil v socialno zavarovanje: prepoved opravljanja delovnega procesa je vse do odprave nepravilnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Iz obrazložitve izhaja, da je bil 9. 3. 2011 opravljen izredni inšpekcijski pregled in sestavljen zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, sestavljen v zadevi C. d.o.o. v povezavi z nadzorovanimi sodelujočimi družbami. Na tožnikovi lokaciji podružnice v Mariboru je bila v ločenih delovnih prostorih od ostalih nadzorovanih družb v pisarni tožnika „najdena“ na pisarniških delih oseba A.A., sicer zaposlena pri drugem hkrati nadzorovanem delodajalcu C. d.o.o., ki se nahaja preko skupne avle v istem prvem nadstropju na nasprotni strani posebej ločenih prostorih. Po identifikaciji in izjavi imenovane delavke kritičnega dne nadzora le-ta dejansko dela v pisarni pri opravljanju storitev za tožnika in v delovnih prostorih tožnikove podružnice v Mariboru (skupaj z zaposlenimi pri tožniku), čeprav je zaposlena v C. d.o.o., na isti nadzorovani lokaciji.

2. V teku inšpekcijskih nadzorov drugih nadzorovanih družb, se je inšpektorica vrnila v prostore C. d.o.o. in nadaljevala inšpekcijski pregled pri prisotni direktorici D.D., ki je za omenjeno osebo predložila zaposlitveno prijavno dokumentacijo in dejala, da gre za način dela, ker se za tožnika kot stranko opravljajo določene storitve zaradi optimizacije. Gre za to, da je C. d.o.o. servis za računovodstvo in finance, na podoben način se izvaja tovrstno delo tudi pri ostalih strankah (npr. družbi E.). Za „najdeno“ osebo A.A. je direktorica tožnika povedala, da imenovana opravlja zahtevna dela fakturiranja, ki jih ne obvladujejo njeni zaposleni delavci. Zato je imenovana oseba nenadomestljiva, čeprav ima ta oseba po ugotovitvah inšpektorice sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas le za dela administratorke, predhodno po prijavi M1/M2 - referent za plačilni promet pri C. d.o.o. Po ugotovitvah inšpektorice pa najdena oseba dejansko dela ves čas v tožnikovi pisarni, zato ne gre samo za opravljanje sklicevanih storitev servisiranja. V času izrednega inšpekcijskega pregleda 30. 3. 2011 je tožniku za kritični dan nadzora dne 9. 3. 2011 na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 17. člena in v zvezi s prvim odstavkom 18. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID) inšpektorica za delo izrekla na zapisnik ustno prepoved opravljanja delovnega procesa z najdeno imenovano osebo do odprave nepravilnosti. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZID pa je izdana tudi pisna odločba. Tožnik bo odpravil ugotovljeno nepravilnost tako, da bo z imenovano osebo A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi in jo prijavil v zavarovanje ali pa bo prenehal z črnim zaposlovanjem imenovane osebe, sicer zaposlene pri drugem imenovanem delodajalcu. V primeru, da bodo pri tožniku več kot dvakrat v šestih mesecih ali večkrat v daljšem časovnem obdobju ugotovljene kršitve iz 17. člena ZID, ima inšpektor po določbi 21. člena ZID možnost izdati odločbo, s katero bo delodajalcu prepovedal opravljanje delovnega procesa in pristojnemu organu podal predlog za začetek postopka za prenehanje delodajalca, likvidacijo ali stečaj.

3. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sklicuje se na 1. člen, 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in 17. a člena ZID. Ugotavlja, da je v času inšpekcijskega nadzora v delovnih prostorih tožnikove podružnice oseba A.A. opravljala delo fakturiranja za tožnika, s katerim v času inšpekcijskega pregleda ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe. Tožnik je tako omogočil delo delavcu brez pravne podlage (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu). Trditev, da C. d.o.o. na podlagi pogodbe o opravljanju računovodskih storitev za tožnika opravlja storitve računovodskega servisa, je brezpredmetna. Tožnik ni z ničemer dokazal, da gre v konkretnem primeru za opravljanje storitev oziroma za sodelovanje med tožnikom in družbo C. d.o.o. na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju.

4. Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija in uveljavlja tožbene razloge nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Nepravilen je zaključek prvostopenjskega organa, da oseba A.A. dejansko dela ves čas v tožnikovi pisarni in da zato ne gre za opravljanje sklicevanih storitev servisiranja. Navedene ugotovitve prvostopenjski organ ne podkrepi z nobenim dokazom, ki bi nedvoumno dokazoval, da je navedena oseba delo res ves čas opravljala v tožnikovih prostorih in da tako ne gre le za storitve servisiranja računovodskih storitev. Po mnenju tožnika gre za arbitrarno odločitev, ki ni osnovana na realnih dejstvih, predvsem pa ne na pravno relevantnih dokazih. Zgolj pavšalna trditev prvostopenjskega organa, da najdena delavka delo ves čas opravlja v drugih prostorih in ne v prostorih svojega delodajalca, ne more biti temelj za izdajo odločbe. Tožnik ponovno poudarja, kar je navajal že tekom inšpekcijskega postopka, da družba C. d.o.o. opravlja za tožnika storitve računovodskega servisa, na podlagi (sicer ustne) pogodbe o opravljanju računovodskih storitev, ki je zaradi lažjega poslovanja v prostore svoje stranke napotila svojo delavko, da bi tam lahko učinkovito in predvsem z manjšimi stroški opravljala svoje delo. Navedeno sta potrdili tako direktorica C. d.o.o. kot tudi direktorica tožnika. Ne drži trditev drugostopenjskega organa, da tožnik ni z ničemer dokazal, da gre v konkretnem primeru za sodelovanje med tožnikom in družbo C. d.o.o., saj sta to zatrjevali tako direktorica družbe C. d.o.o. kot tudi direktorica tožnika. Pri tem se tožnik sklicuje še na Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), po katerem za sklenitev pogodbe ni potrebna nikakršna oblika. Sklicuje se tudi na lastniško strukturo, saj je tožnik v 100 % lasti družbe C. d.o.o. 5. Tožnik se sklicuje na prvi odstavek 1. alineje 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), ki določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba z delavcem ni sklenila pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavila v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Že iz ugotovitev prvostopenjskega organa izhaja, da je bila delavka A.A., ki bi naj bila zaposlena na črno, zaposlena v drugi družbi za poln delovni čas, in sicer v družbi C. d.o.o., ki jo je prijavila v vsa socialna zavarovanja in za njo tudi redno plačevala vse zakonsko predpisane prispevke. Delavca, ki je že zaposlen za poln delovni čas, ni mogoče še enkrat zaposliti in ga ponovno prijaviti v socialna zavarovanja. Iz tega razloga je izrek izpodbijane odločbe nerazumljiv in neizvršljiv. Odločba prvostopenjskega organa in odločba drugostopenjskega organa tako ne temeljita na vsebinski ugotovitvi dela na črno, temveč zgolj na ugotovitvi, v katerem prostoru je delavka opravljala delo. Prvostopenjski organ se sploh ni opredelil do navedb odgovornih oseb C. d.o.o. in tožnika, da gre za pogodbeno razmerje med dvema družbama in da delavka v prostorih tožnika opravlja dela, ki jih C. d.o.o. opravlja za tožnika, drugostopenjski organ pa je te navedbe označil za brezpredmetne. Nesporno je, da je bila delavka polno zaposlena v družbi C. d.o.o. prav za opravljanje teh del. Nesporno je tudi, da je to delala v rednem delovnem času in da je opravljala delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo C. d.o.o. in ki ga po pogodbi C. d.o.o. opravlja za tožnika. Sklicuje se še na 31. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da delavec opravlja delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi „v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu“. Opredelitev dela na črno zgolj po tem, kje je delavka opravljala delo, je pravno nevzdržna. Na podlagi navedenega tožnik predlaga, da sodišče po izvedenih predlaganih dokazih izpodbijano odločbo (tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega organa) odpravi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je drugostopenjski upravni organ pri reševanju pritožbe ugotovil, da je izpodbijana odločba prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Odločitev upravnega organa ima namen preprečiti zaposlovanje na črno. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba je utemeljena.

8. Prvostopenjski organ je izpodbijano odločbo izdal na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 17. člena ZID. Iz prvega odstavka 17. člena ZID izhaja, da inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo (1. točka), da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti (2. točka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo zgolj ugotovitve prvostopenjskega organa o izrednem inšpekcijskem pregledu, ko je bila v tožnikovih prostorih „najdena“ na pisarniških delih oseba A.A., ki je zaposlena pri družbi C. d.o.o. Prvostopenjski organ v zvezi s tem povzema izjavo direktorice družbe C. d.o.o, ki pojasnjuje, da gre za način dela, ker se za tožnika opravljajo določene storitve. Sklicuje se še na izjavo direktorja tožnika, da omenjena oseba opravlja zahtevna dela fakturiranja, ki jih ne obvladujejo njegovi zaposleni delavci. Nato pa prvostopenjski organ zaključuje, da po ugotovitvah inšpektorice „najdena“ oseba A.A. dejansko dela ves čas v pisarni tožnika, zato „ne gre samo za opravljanje sklicevanih storitev servisiranja“. Zgolj na navedenem zaključku, ki ni ustrezno obrazložen, temelji izpodbijana odločitev.

9. Po presoji sodišča izpodbijane odločitve na podlagi tako pomanjkljive obrazložitve sploh ni mogoče preizkusiti. Utemeljeni so tožbeni ugovori, da prvostopenjski organ svojega zaključka ne podkrepi z nobenim dokazom, ki bi nedvoumno dokazoval, da je oseba A.A. delo res ves čas opravljala v tožnikovih prostorih in da tako ne gre le za storitve servisiranja računovodskih storitev. Prav tako je utemeljeno tožnikovo sklicevanje na nesporne ugotovitve v postopku, da je bila A.A. zaposlena v drugi družbi – družbi C. d.o.o. za poln delovni čas. Prvostopenjski organ se sploh ni opredelil do navedb odgovornih oseb družbe C. d.o.o. in tožnika, da gre za pogodbeno razmerje med tema dvema družbama. Iz upravnih spisov je razvidno, da se je tožnik že v postopku skliceval na reorganizacijo dela pri tožniku, zaradi česar naj bi nekatera dela prenesli na družbo C. d.o.o. O vsem tem se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločitve sploh ni opredelil, drugostopenjski organ pa je omenjene navedbe zavrnil kot brezpredmetne. Po presoji sodišča dejansko stanje tako v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, izpodbijana odločba pa ni obrazložena, kot to določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz slednjega izhaja, da obrazložitev odločbe med drugim obsega: ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Izpodbijana odločba take obrazložitve ne vsebuje. Ker je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti iz navedenih razlogov, se sodišče do vseh ostalih tožbenih ugovorov niti ni opredeljevalo.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.