Jedro

V našem pravnem sistemu je na voljo sodno varstvo v upravnem sporu zoper dejanja ali opustitve po 2. odstavku 157. člena URS za varstvo pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja v primerih, ko postopek še ni pravnomočno končan. Sodno varstvo se v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča, kar pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more več biti, saj dejanja ni več in ni več kaj preprečevati.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Tožnike se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožniki tožijo zaradi kršitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, kršitve ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, pravic staršev in pravic otrok ter do plačila odškodnine v višini 1.200.000,00 SIT s pripadki. Tožniki navajajo, da je Okrožno sodišče v A izdalo sodbo pod opr. št. P ... z dne 26. 10. 2004. S sodbo je odločilo, da se mladoletna tožnika dodelita v vzgojo in oskrbo materi AA. Zoper to sodbo se je tožnik pritožil dne 12. 11. 2004. Tožena stranka po več kot enem mesecu in pol ni dostavila pritožbe v reševanje Višjemu sodišču v B. Opozarjajo, da gre za zelo nujno in prednostno zadevo. Tožena stranka s tem, ko ni poslala pritožbe na Višje sodišče v B, krši načelo pospešitve postopka in ekonomičnosti postopka in ne upošteva prednostne narave zadeve in se zato postopek zavlačuje. Tožnik navaja, da je vložil tožbo tudi zoper Višje sodišče v B, ker še ni odločilo o vseh pritožbah, vendar je to odgovorilo, da do 29. 12. 2004 sploh še ni prejelo spisa v reševanje. Tožnik navaja, da AA, toženka v zadevi P ..., onemogoča stike med tožnikom in otrokoma, tako jim krati njihove ustavne pravice. Tožena stranka s tem, da ni poslala pritožbe na Višje sodišče v B, krši načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, hkrati tudi pravico do sojenja v razumnem roku iz 23. člena Ustave RS. Tožniki nimajo pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, zato ne morejo uveljavljati pravice do medsebojnih stikov in so kršene ustavne pravice tožnika do starševstva iz 1. odstavka 54. člena Ustave RS in ustavne pravice mladoletnih tožnikov iz 56. člena Ustave RS.

Tožnik je vložil tudi ugovor proti začasni odredbi, s katero sta oba mladoletna tožnika zaupana začasno v varstvo in vzgojo materi, tožena stranka je ugovor zavrnila, o pritožbi zoper ta sklep pa bi moralo Višje sodišče v B odločati nemudoma. Tožnik navaja, da je vložil tudi pritožbo zoper začasno odredbo, s katero je tožena stranka zavrnila njegov predlog, da ima pravico do stikov; zahtevajo, da se tudi ta pritožba nemudoma pošlje na Višje sodišče v B v reševanje. Tožena stranka s počasnim postopanjem v vseh teh prioritetnih in nujnih zadevah krši načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka iz 11. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZPP), krši pa tudi pravice tožnikov do sojenja v razumnem roku, ki ima za posledico kršenje njihovih ustavnih pravic. Tožniki zato zahtevajo odškodnino vsak po 400.000 SIT zaradi kršitve ustavnih pravic. Predlagajo, da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna nemudoma posredovati pritožbo tožnika zoper sodbo Okrožno sodišče v A opr. št. P ... z dne 26. 10. 2004, predlaga tudi, da se ugotovi, da je tožena stranka kršila načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka iz 11. člena ZPP, kot tudi ustavno pravico tožnikov do sojenja v razumnem roku iz 23. člena Ustave RS, kar hkrati predstavlja tudi kršenje njihovih ustavnih pravic iz 54. in 56. člena Ustave RS, zato je vsakemu od tožnikov dolžna plačati po 400.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje dalje do plačila in nerazdelno povrniti pravdne stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožniki prosijo za oprostitev plačila sodnih taks, mladoletna tožnika sta brez kakršnegakoli premoženja, prvi tožnik pa mora plačevati preživnino in je šibkega premoženjskega stanja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil spis opr. št. P ... poslan Višjemu sodišču v B že 30. 12. 2004, predmetna tožba pa je bila vložena 24. 1. 2005, torej skoraj mesec dni po predložitvi spisa višjemu sodišču, zato zahtevek pod točko 1 ne more biti utemeljen. V zvezi z zahtevkom pod točko 2 tožbe tožena stranka navaja, da ni utemeljen. Tožniki ne upoštevajo, da je po vložitvi pritožbe potrebno to vročiti nasprotni stranki in da ima ta osemdnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo (v smislu 1. odstavka 344. člena ZPP) ter da je po izteku tega roka oziroma vložitvi odgovora na pritožbo šele možno predložiti pritožbo s spisom inštančnemu sodišču. Tožena stranka meni, da je potrebno tudi upoštevati celoten potek postopka po izdaji sodbe in začasne odredbe, ki je bila izdana istočasno s sodbo. Tožena stranka povzema postopek iz pravdnega spisa opr. št. P ... in navaja, da je v konkretni zadevi hitro ukrepala, da je takoj odločala o poslanih vlogah in da je večji del vlog strank in odločb oziroma sklepov pošiljala tudi po faksu, da bi pospešila postopek. Navaja, da je celoten postopek povezan glede na vsebino sodbe in začasne odredbe, ki je bila izdana istočasno s sodbo in ne bi bilo primerno, da bi bila poslana pritožba zoper sodbo po prejemu odgovora na pritožbo inštančnemu sodišču ter je bilo zato primerno odločati o vseh pritožbah enotno. Na podlagi pregleda poteka postopka pa tožena stranka navaja, da se je zadnji del postopka zavlekel zaradi vlog tožnika. Tožena stranka ne sprejema očitka, da je kršila načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka iz 11. člena ZPP in pravice tožnikov do sojenja v razumnem roku. Navaja, da trditve tožnikov niso utemeljene.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo prvega tožnika BB zavrglo iz naslednjih razlogov: Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo in iz predloženega pravdnega spisa opr. št. P ... izhaja, da je bila sodba izdana 16. 10. 2004, tožnik je vložil pritožbo 12. 11. 2004. Tožena stranka navaja, da je bil spis predložen Višjemu sodišču v B 30. 12. 2004, kar je razvidno tudi iz predloženega spisa. Tožnik na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ni odgovoril, podatki pa izhajajo tudi iz predloženega pravdnega spisa. S sodbo opr. št. P ... z dne 26. 10. 2004 je bila zakonska zveza tožnika in AA razvezana, mladoletna CC in DD sta bila dodeljena v vzgojo in oskrbo materi AA, določena je bila mesečna preživnina, ki jo je dolžan plačevati tožnik, pod točko 4. pa je sodišče odločilo tudi o stikih med otrokoma in tožnikom. Iz spisa nadalje izhaja, da je bilo s sodbo Višjega sodišča v B opr. št. ... Cp ... z dne 6. 1. 2005 pritožbi proti sodbi delno ugodeno in je bila izpodbijana sodba opr. št. P ... razveljavljena v 4. točki glede počitnic in državnih praznikov in v tem obsegu vrnjena sodišču 1. stopnje, v ostalem delu pa je bila sodba sodišče prve stopnje potrjena. Tožnik v tožbi očita, da je tožena stranka s tem, da ni takoj posredovala pritožbe oziroma spisa opr. št. P ... pritožbenemu sodišču, kršila načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka kot tudi kršila pravico do sojenja v razumnem roku po 23. členu Ustave RS. Tožnik je vložil tožbo priporočeno na pošto 21. 1. 2005, pravdni spis P ... pa je bil predložen Višjemu sodišču v B dne 30. 12. 2004 in vrnjen toženi stranki 14. 1. 2005. Ob vložitvi tožbe dne 21. 1. 2005 je bil tako spis že predložen v reševanje višjemu sodišču, to pa je tudi že odločilo. Ker je tožena stranka že posredovala pritožbo oziroma spis opr. št. P ... pritožbenemu sodišču v reševanje 30. 12. 2004, je bil postopek pred toženo stranko v zvezi s pritožbo končan. Ker je bil postopek v zvezi s pritožbo pri toženi stranki že končan pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu, ni več mogoče kršiti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja niti ni več mogoče take kršitve preprečevati in zato ni več procesnih predpostavk za vložitev tožbe. V našem pravnem sistemu je na voljo sodno varstvo v upravnem sporu zoper dejanja ali opustitve po 2. odstavku 157. člena Ustave RS za varstvo pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja v primerih, ko postopek še ni pravnomočno končan. Sodno varstvo se v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča, kar pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more več biti, saj dejanja ni več in ni več kaj preprečevati. Zgolj dejanske podlage za morebitne druge zahtevke, za katere obstaja drugo sodno varstvo, pa upravno sodišče niti ni pristojno ugotavljati. Ker je ob vložitvi tožbe 21. 1. 2005 spis tožene stranke opr. št. P ... že bil predložen v reševanje Višjemu sodišču v B, sodišče ugotavlja, da je bil spis ob vložitvi tožbe že predložen pritožbenemu sodišču v reševanje, torej je bilo dejanje tožene stranke opravljeno pred vložitvijo tožbe. Dejanja, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo, ni več, zato tudi ne more očitno posegati v ustavno pravico, katere varstvo uveljavlja s tožbo. (Pri svoji odločitvi je sodišče sledilo stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi št. Up 152/96, Up 85/03, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 518/2000, in odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up 333/99.) Sodišče je tožbo zavrglo ob smiselni uporabi 4. točke 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

Sodišče je zavrglo tožbo mladoletnih tožnikov iz naslednjih razlogov: Kot izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v A opr. št. P ... sta bila oba mladoletna otroka dodeljena v vzgojo in oskrbo materi AA. Sodba je bila v tem delu potrjena s sodbo Višjega sodišča v B opr. št. ... Cp .... Mladoletna tožnika sta stranki, ki nimata pravdne sposobnosti, zato ju zastopa njun zakoniti zastopnik (1. odstavek 78. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS). S sodbo opr. št. P ... sta bila mladoletna tožnika dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi v skladu z 78. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04, v nadaljevanju: ZZDR). Ker sta otroka dodeljena v varstvo in vzgojo materi, je sodišče odvetnika pozvalo, da popravita tožbo v delu, ki se nanaša na mladoletna tožnika tako, da predložita pooblastilo matere za zastopanje. Sodišče je v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS štelo, da je tožba v tem delu pomanjkljiva, in oba pooblaščenca pozvalo k popravi tožbe, ker mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člena ZPP). Odvetnika pooblastila matere obeh otrok AA nista predložila in vztrajata pri tem, da ju zastopajo starši. Glede na pravnomočni del sodbe opr. št. ... zastopa oba mladoletna otroka mati kot njuna zakonita zastopnica. Ker odvetnika nista popravila tožbe in odpravila pomanjkljivosti, je sodišče tožbo obeh mladoletnih tožnikov zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Tožnik je predložil podatke o višini katastrskega dohodka ter potrdilo z dne 29. 12. 2004, da v letu 2003 ni oddal napovedi za odmero dohodnine za leto 2003, ker je iz evidence prejemkov razvidno, da je v letu 2003 prejel samo dividende v višini 10.800,00 SIT. Iz spisa opr. št. P ... oziroma sedaj P ... je razvidno, da je tožnik dolžan plačevati preživnino za mladoletna tožnika za vsakega mesečno v višini 22.000,00 SIT, zato je zaključilo, da bi lahko s plačilom sodnih taks bila zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja oziroma razpolaga.