Jedro

Tožena stranka je delno plačala terjatev 9. oz. 10. 1. 2024, kar je bilo preden ji je bil vročen sklep o izvršbi s predlogom 16. 1. 2024. Ni mogla tožena stranka pripoznati zahtevka, izrecno ali smiselno, za katerega sploh ni vedela, da ga tožeča stranka sodno uveljavlja.

Med delnim plačilom 9. oz. 10. 1. 2024 in delnim umikom tožbe so minili skoraj trije meseci. To ne pomeni takojšnjega delnega umika tožbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških v III. točki izreka.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila prenesena iz Višjega sodišča v Ljubljani na Višje sodišče v Celju na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Su 399/2025-3 z dne 24. 3. 2025.

2.Sodišče prve stopnje je v uvodu navedeno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki 3.486,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 822,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške 891,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožena stranka 9. 1. 2024 poravnala 214,00 EUR in 608,00 EUR, kar izhaja iz izpisa nalogov za račun Unicredit Bank z dne 23. 1. 2024. Zneska je poravnala na dan vložitve oziroma po vložitvi predloga za izvršbo 9. 1. 2024 in je tožeča stranka delno umaknila tožbeni zahtevek za 822,00 EUR, a tožena stranka v delni umik ni privolila. Sodišče je upoštevalo 80 % uspeh tožeče stranke v pravdi in je od priglašenih stroškov priznalo 80 %.

3.Zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, to je zoper sklep o stroških, vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je na podlagi neporavnanih in zapadlih obveznosti iz pogodbenih razmerij med tožečo in toženo stranko 9. 1. 2024 vložila upravičen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 4.308,70 EUR. Dne 12. 1. 2024 je pristojno sodišče izdalo sklep o izvršbi ter dolžniku - toženi stranki naložilo v plačilo v paricijskem roku 8 dni po vročitvi sklepa v predlogu navedeno terjatev ter odmerilo stroške upnika. Tožena stranka je na dan vložitve oziroma po vložitvi predloga za izvršbo 9. 1. 2024 poravnala 214,00 EUR in 608,00 EUR, v posledici česar je tožeča stranka za plačili delno umaknila tožbeni zahtevek ter vtoževala še 3.486,70 EUR. Vendar se tožena stranka ni strinjala z delnim umikom tožbenega zahtevka, v posledici česar je sodišče presojalo vtoževano terjatev v celotni višini 4.308,70 EUR. Sodišče je v sodbi z dne 19. 12. 2024 ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 3.486,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je zavrnilo tožbeni zahtevek v višini 822,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je tožena stranka poravnala na dan vložitve oziroma po vložitvi predloga za izvršbo. Tožbeni zahtevek v tem delu ni bil zavrnjen, ker bi bil neutemeljen, temveč iz razloga, ker je tožena stranka znesek poravnala, s čimer je smiselno priznala ta del zahtevka in je tožeča stranka delno umaknila tožbo zgolj iz razloga delne izpolnitve. Tožeča stranka je delno umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka, kar ne pomeni delnega umika tožbe in s tem neuspeha v postopku v tem delu, na podlagi česar bi bila tožeča stranka dolžna povrniti stroške nasprotni stranki. Sodišče bi moralo upoštevati 100 % uspeh tožeče stranke v pravdi in ji priznati vse priglašene stroške.

4.Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno pomembna dejstva in ta niso sporna. Tožena stranka je 9. 1. 2024 poravnala tožeči stranki 214,00 in 608,00 EUR, kar je bilo na dan vložitve oziroma po vložitvi predloga. Tožeča stranka je plačili poknjižila po začetku postopka 10. 1. 2024, tožeča stranka je med postopkom delno umaknila tožbeni zahtevek, tožena stranka pa v delni umik ni privolila. Sodišče je odločalo o celotnem zahtevku in mu delno ugodilo (7, 13., 14. in 16. točka obrazložitve sklepa).

7.Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožena stranka poravnala znesek in s tem smiselno priznala del tožbenega zahtevka. Tožena stranka je delno plačala terjatev 9. oz. 10. 1. 2024, kar je bilo preden ji je bil vročen sklep o izvršbi s predlogom 16. 1. 2024, podpisana vročilnica pripeta listni št. 7 spisa). Ker začne po prvem odstavku 189. člena ZPP pravda teči z vročitvijo tožbe tožencu, je tožena stranka delno plačala pred pravdo. Ni mogla tožena stranka pripoznati zahtevka, izrecno ali smiselno, za katerega sploh ni vedela, da ga tožeča stranka sodno uveljavlja.

8.Nadalje tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je delno umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka in da bi ji moralo sodišče prisoditi sporne stroške po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka ne pove natančno kdaj je delno umaknila tožbo, je pa iz spisa razvidno, da je to storila v dopolnitvi tožbe z dne 5. 4. 2024 (list. št 30). Torej so med delnim plačilom 9. oz. 10. 1. 2024 in delnim umikom tožbe minili skoraj trije meseci. To ne pomeni takojšnjega delnega umika tožbe. Tožeča stranka ne navaja razloga zakaj je odlašala z delnim umikom tožbe.

9.Poleg tega je imela tožeča stranka od delnega plačila 9. oz. 10. 1. 2024 do vložitve ugovora dolžnika — tožene stranke 24. 1. 2024 dva tedna časa, da bi delno umaknila predlog za izvršbo še pred izvršilnim sodiščem brez potrebnega soglasja tožene stranke v skladu s prvim odstavkom 441. člena ZPP. Ta določa, da sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Če se tožba umakne, razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. Tega tožeča stranka ni storila in ne navaja razloga zakaj ne. Če bi tožeča stranka odreagirala v dveh tednih po prejemu delnega plačila in delno umaknila predlog, bi lahko izvršilno sodišče delno ustavilo postopek in tožena stranka ne bi mogla nasprotovati delnemu umiku predloga. V pravdnem postopku bi sodišče presojalo samo razliko, za katero je tožeča stranka dokazala utemeljenost zahtevka. Uspela je z 80 % zahtevka in sodišče prve stopnje je pravilno priznalo pravdne stroške po načelu delnega uspeha iz drugega odstavka 154. člena ZPP. Pravilno je tožeči stranki priznalo 80 % pravdnih stroškov. Višine teh v pritožbi obrazloženo ne izpodbija.

10.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa o stroških.

11.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.