Jedro

Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa št. .... ga spremenilo tako, da je postopek o prekršku zaradi prekrškov po 2. točki 3.a odstavka 30. člena ZCes-1, sedmem odstavku 30. člena ZCes-1 in 3. točki 3.a odstavka 31. člena ZCes-1 ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v ostalem pa plačilni nalog vzdržalo v veljavi. Sodne takse glede na drugi odstavek 147. člena ZP-1 ni določilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zmotne uporabe predpisa, ki določa prekršek (1. in 2. točka 154. člena ZP-1) ter predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je bil storilcu z zahtevo za sodno varstvo izpodbijani plačilni nalog izstavljen zaradi (-) prekoračitve vsote obremenitev posameznih osi triosnega sklopa na trojni osi priklopnega vozila, ki je bila presežena za 4.200 kg oziroma 17 % več od dovoljenih 24.000 kg, kar predstavlja prekršek po 2. alineji tretjega odstavka 30. člena ZCes-1, (-) prekoračitve predpisane osne obremenitve po določilih proizvajalca na prvi osi vlečnega vozila, ki je bila presežena za 100 kg, oziroma 1 % več od dovoljenih 7.500 kg, (-) prekoračitve predpisane osne obremenitve po določilih proizvajalca na drugi osi vlečnega vozila, ki je bila presežena za 700 kg oziroma 5 % več od dovoljenih 13.000 kg, (-) prekoračitve predpisane osne obremenitve po določilih proizvajalca na prvi osi priklopnega vozila, ki je bila presežena za 700 kg oziroma 7 % več od dovoljenih 9.000 kg, (-) prekoračitve osne obremenitve po določilih proizvajalca na drugi osi priklopnega vozila, ki je bila presežena za 400 kg oziroma 4 % več od dovoljenih 9.000 kg, (-) na tretji osi priklopnega vozila pa je bila predpisana osna obremenitev presežena za 100 kg oziroma 1 % več od dovoljenih 9.000 kg, s tem pa je bil storjen prekršek po sedmem odstavku 30. člena ZCes-1, ker je bila osna obremenitev po določilih proizvajalca presežena do vključno 10 %.

5. Tudi skupna masa skupine vozil je bila presežena za 9.500 kg oz. 23 %, s čimer je voznik kršil določilo prvega odstavka 31. člena ZCes-1 in storil prekršek po 3. alineji tretjega odstavka 31. člena ZCes-1. Ker pa je bil pri tem tudi tovor naložen v tolikšni meri, da je padal z vozila, ker je bil naložen preko stranic vozila in tudi ni bil pritrjen oziroma zavarovan v skladu s Pravilnikom o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu, pa je bil storilec spoznan za odgovornega tudi storitve prekrška po osmem odstavku 74. člena ZPrCP.

6. Na podlagi vložene zahteve za sodno varstvo, v kateri je storilec med drugim navajal, da zapisnik o tehtanju tovornega vozila z dne 11. 1. 2021 nima zabeležene serijske številke ali drugega identifikacijskega elementa uporabljene tehtnice in da ta tudi ne ustreza veljavnim podzakonskim predpisom za uporabo za tehtanje motornih vozil v cestnem prometu, je sodišče prve stopnje ob preučitvi zapisnika o tehtanju vozila presodilo, da zapisnik ni verodostojen, ker je v zapisniku zapisano, da je tehtanje bilo opravljeno z avtomatskimi tehtnicami Haenni tip WL 103, za katero je izdano potrdilo o skladnosti s predpisi pristojnega urada RS za meroslovje in da serijska številka tehtnice res ni zabeležena v zapisniku o tehtanju vozila, kar je po mnenju sodišča prve stopnje bistveni element zapisnika in dokaz o prekrških. Sodišče prve stopnje je tako sledilo navedbam v zahtevi za sodno varstvo, da uporabljeno merilo ne izpolnjuje pogojev iz pravilnika, saj ne obstajajo podatki o seriji ali serijski številki ali drugi identifikacijski elementi, ki bi se lahko v konkretnem primeru preizkusili in na podlagi katerega bi lahko določili, ali uporabljeno vozilo izpolnjuje pogoje za javno rabo za področje, za katerega je namenjeno. Ker v prometnem zapisniku o tehtanju vozil ni zabeležena serijska številka merila in se ne more določiti istovetnost merila, sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti, s katero tehtnico je bilo 11. 1. 2021 izvedeno merjenje osne obremenitve in največja dovoljena skupna masa in osni pritiski na vozilih, ki ju je vozil storilec, predvsem pa ni moglo oceniti, da naj bi priloženi certifikat oziroma potrdilo o skladnosti bilo izdano prav za tehtnico, s katero je bilo opravljeno tehtanje v kritičnem času, ker je v zapisniku zapisano, da je bilo tehtanje opravljeno z neavtomatskimi tehtnicami Haenni WL 103 v priloženem potrdilu o skladnosti pa je navedeno, da gre za tehtnico tipa WL 108, serijske številke pa ni mogoče preveriti, ker v zapisniku o tehtanju ni navedena.

7. Po pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko podano nasprotje med vsebino zapisnika o tehtanju tovornih vozil, ki ga je sestavil policist, ter zapisnik o tehtanju motornega vozila ..., ki ga je sestavil delavec družbe A. d. o. o., ki po pogodbi s policijo izvaja tehtanje vozil, in sicer glede oznake tipa merila, ki je bilo uporabljeno za tehtanje vozil v konkretni zadevi. Iz zapisnika o tehtanju, ki ga je sestavil delavec družbe C. d.o.o. namreč izhaja, da sta bili za tehtanje uporabljeni tehtnici Haenni WL 108 s serijskima številkama 182 in 183, za kateri sta predloženi tudi potrdili o skladnosti z meroslovnimi predpisi, medtem ko je iz zapisnika o tehtanju vozila št. 374873, ki ga je sestavila pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, razvidno, da je bilo tehtanje opravljeno z neeavtomatskimi tehtnicami Haenni, tip WL 103. Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku. Prekrškovni organ tako sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni upoštevalo kontradiktornosti postopka ter da je s preuranjenim ocenjevanjem priloženih dokazov kršilo pravilo zasledovanja materialne resnice, kar pa predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ki je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo in okoliščine zadeve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvati k razjasnitvi izpostavljenih razhajanj med obema zapisnikoma, po potrebi pa tudi zaslišati poslujoča policista in delavca podjetja C. d. o. o., ki je opravil tehtanje v konkretni zadevi, nato z morebitnimi pojasnili seznaniti storilca in mu omogočiti, da se glede tega izjavi, naposled pa oceniti verodostojnost dokazov in presoditi, ali je s takimi dokazi storilcu dokazana storitev očitanih prekrškov, ki izhajajo iz izpodbijanega plačilnega naloga.