Jedro

Sodišče sledi tožničinemu zatrjevanju, da bi morala toženka v zvezi z izplačilom regresa, ki ga je tožnica prejela 10. 11. 2022 v znesku 300 EUR neto, upoštevati le 1/12 tega zneska mesečno, kar pomeni 24,99 EUR oziroma zaokroženo 25 EUR mesečno.

Zaradi napačnega izračuna toženke je tudi napačno ugotovljeno, da tožnica presega finančni mejnik 843,78 EUR.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 810/2022 z dne 13. 2. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v še ne uvedeni zadevi pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku zaradi vračila posojenega denarja.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Organ za BPP najprej navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP po tretjem odstavku 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljajo materialni položaj tožnice in drugi pogoji določeni s ZBPP. V zvezi s subjektivnim oziroma dohodkovno premoženjskim kriterijem navaja prvi in drugi odstavek 13. člena ZBPP. Izpostavlja, da se šteje socialno stanje tožnice in njene družine za ogroženo zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, če mesečni dohodek tožnice oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 843,78 EUR. Ta domneva pa velja le, če tožnica in njena družina ne razpolagata s premoženjem večje vrednosti. V zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnice in njene družine navaja 14. člen ZBPP in 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v zvezi s krogom oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ter da se za ugotavljanje materialnega položaja tožnice in njene družine uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Organ za BPP ugotavlja, da tožnica na podlagi podatkov, navedenih v prošnji in podatkov pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov, izpolnjuje osnovni pogoj za dodelitev BPP po določbi 10. člena ZBPP. Organ za BPP ugotavlja, da je tožnica v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge po podatkih portala FURS – obdavčljivi dohodki fizičnih oseb prejela mesečni povprečni dohodek v višini 889,69 EUR, s čimer presega finančni mejnik za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP, saj slednji presega 843,78 EUR, zaradi česar višine ostalih upoštevanih dohodkov po 12. členu ZUPJS ni ugotavljal. Posledično se organ za BPP ni spuščal niti v presojo izpolnjevanja premoženjskega cenzusa in objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, ki mora biti skladno s subjektivnim podan kumulativno.

3. Tožnica v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja in da je tri mesece pred vložitvijo vloge za BPP, mesečno prejela 789,69 EUR neto. Dne 10. 11. 2022 pa je prejela še poračun regresa za pretekla leta (kot vsi zaposleni v javnem sektorju) v znesku 300 EUR neto, kar pomeni, da bi moral organ upoštevati le 1/12 tega zneska, to je 25 EUR oziroma se ta znesek nanaša na pretekla leta, ko je bil regres za letni dopust javnim uslužbencem izplačan v prenizkem znesku. Pri tožnici bi s sorazmernim delom tega zneska regresa njeni povprečni mesečni dohodki znašali zgolj 814,69 EUR, s tem pa ne bi presegla finančnega mejnika 843,78 EUR. Toženka bi morala celostno presoditi, ali tožnica izpolnjuje premoženjski cenzus ter objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP, nato pa prošnji tožnice ugoditi. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, pri čemer pa zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v še ne uvedeni zadevi pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku zaradi vračila posojenega denarja. Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP in zaključuje, da tožnica že z mesečnim povprečnim dohodkom presega finančni mejnik za dodelitev BPP, zato se ni spuščala v presojo izpolnjevanja premoženjskega cenzusa in v presojo objektivnega oziroma vsebinskega pogoja za dodelitev BPP.

7. Med strankama je sporno, ali je toženka pravilno izračunala mesečni povprečni dohodek tožnice s tem, ko je upoštevala prejem regresa v znesku 300 EUR v celoti in ne le sorazmerni del tega zneska, posledično pa na podlagi tega presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.

8. Prvi in drugi odstavek 13. člena ZBPP določata, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, upoštevajo njeni povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

9. Sodišče sledi tožničinemu zatrjevanju, da bi morala toženka v zvezi z izplačilom regresa, ki ga je tožnica prejela 10. 11. 2022 v znesku 300 EUR neto, upoštevati le 1/12 tega zneska mesečno, kar pomeni 24,99 EUR oziroma zaokroženo 25 EUR mesečno. Identično izhaja tudi iz sodne prakse1 in iz okoliščine, da se je v primeru prenehanja delovnega razmerja v javnem sektorju pred 31. majem 2022 javnemu uslužbencu določilo sorazmerni del višine regresa za letni dopust za leto 2022 glede na plačni razred, za katerega je prejemal plačo na dan prenehanja delovnega razmerja, oziroma da se je v primeru zaposlitve v javnem sektorju po 31. maju 2022 javnemu uslužbencu določilo sorazmerni del višine regresa za letni dopust za leto 2022 glede na plačni razred, za katerega prejema plačo na dan sklenitve delovnega razmerja2. 10. Ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, da se upošteva obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, znaša sorazmerni del regresa 74,997 EUR oziroma zaokroženo 75 EUR, kar pa pomeni, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 814,69 EUR in ne 889,69 EUR, kot je to zmotno ugotovila toženka v izpodbijani odločbi. Zaradi napačnega izračuna toženke je tudi napačno ugotovljeno, da tožnica presega finančni mejnik 843,78 EUR. Posledično je izpodbijano odločbo po presoji sodišča potrebno odpraviti na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena ZUS-1 vrniti toženki v ponovni postopek.

11. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi udeleženec z nasprotnim interesom.

12. V ponovnem postopku, v katerem je Organ za BPP skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, bo moral ugotavljati višino ostalih upoštevanih dohodkov po 12. členu ZUPJS, presojati izpolnjevanje premoženjskega cenzusa in izpolnjevanje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ter o zadevi ponovno odločiti.

13. Sodišče je v zadevi odločalo po sodnici posameznici skladno s sklepom tega sodišča I U 323/2023-6 z dne 21. 3. 2023. **K II. točki izreka:**

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica glede na določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zaradi česar je v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR. Tako obračunani stroški se povišajo za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Glede na navedeno je tožnica upravičena do povračila stroškov v višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Plačana sodna taksa pa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Glej sodbe Upravnega sodišča RS IV U 63/2017-6 z dne 24. 5. 2017, II U 159/2013 z dne 15. 5. 2013 in IV U 175/2019-6 z dne 14. 10. 2019. 2 Ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 – pojasnilo z dne 28. 10. 2022, številka 0100-533/2022/1.