Jedro

Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Ta kriterij predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi ustrezno obrazložila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 519/2011 z dne 30. 11. 2011 je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS v Ljubljani odločil, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklepa Upravnega sodišča RS opr. št. I U 293/2011 z dne 26. 9. 2011 in opr. št. Su 160100-2011-65 z dne 26. 9. 2011, zavrne.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik pri Upravnem sodišču RS dne 27. 10. 2011 vložil pritožbo zoper sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 293/2011 z dne 26. 9. 2011 in opr. št. Su 160100/2011-65 z dne 26. 9. 2011, v kateri je tudi prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v smislu dodelitve odvetnika. Organ za BPP je nato skladno z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) vpogledal v spisa Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 293/2011 in Su 160100/2011-65 ter iz njiju pridobil izpodbijana sklepa. Sklicuje se na določbe ZBPP, in sicer na njegov 11., 13. in 24. člen ter poudari, da mora biti ob dodelitvi BPP poleg finančnega pogoja izpolnjen tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Sklicuje se tudi na sodno prakso (sodbo Upravnega sodišča RS, št. 670/2007 z dne 9. 5. 2007). Tako je pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

3. Navaja, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep opr. št. I U 293/2011 z dne 26. 9. 2011, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sklep opr. št. I U 293/2011-9 z dne 9. 6. 2011. Temeljna predpostavka za oprostitev plačila sodnih taks je občutno zmanjšanje sredstev s katerimi se stranka sama preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, pa je na strani predlagatelja oprostitve. Organ za BPP je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovil, da je bil tožnik kot prosilec že v prvem pozivu za dopolnitev vloge z dne 16. 8. 2011 opozorjen na posledice neustrezne dopolnitve predloga za taksno oprostitev v danem roku. Sodišče je nato ugotovilo, da tožnik kot prosilec ni izkazal, da bi s plačilom sodne takse bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on sam ali njegovi družinski člani, niti tega ni zatrjeval v vlogi za BPP, zato je bil to, ob upoštevanju pravil glede dokaznega bremena, po oceni organa za BPP relevanten razlog za odločitev sodišča na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1. 4. Tožnik je pritožbo vložil tudi zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. Su 160100/2011-65 z dne 26. 9. 2011, s katerim je bila zavržena tožnikova zahteva za izločitev vseh uradnih oseb, saj ni zahteval izločitve poimensko navedenega sodnika, ampak je le pavšalno navedel, da izloča vse uradne osebe. Sodišče se je pri odločitvi sklicevalo na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena z Zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ki določajo, da izločitev sodnika lahko zahtevajo tudi stranke (prvi odstavek 72. člena ZPP). Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi. Ker tožnik ni zahteval izločitve določene uradne osebe poimensko, ampak zgolj pavšalno, je to relevanten razlog za zavrženje nepopolne zahteve prosilca za izločitev. V zahtevah za izločitev sodnika na podlagi petega odstavka 72. člena ZPP se namreč ne uporabljajo določbe o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog strankam v popravo oziroma dopolnitev (108. člen ZPP).

5. Po oceni tožene stranke prej navedena sklepa Upravnega sodišča RS temeljita na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njunih obrazložitvah postopek, s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Tožena stranka je tako ugotovila, da je treba tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti iz razloga, ker tožnik kot prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

6. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo, v kateri navaja, da se z odločbo ne strinja. Vztraja pri zahtevi za izločite v vseh uradnih oseb, glede katere je bilo že odločeno, da se vloga zavrže. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in ob tem navedla, da vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

10. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da nima verjetnega izgleda za uspeh. Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Omenjeni materialni kriterij iz prvega odstavku 24. člena ZBPP v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila in pojasnila. Glede na navedeno je po presoji sodišča, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

11 Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. 12. Sodišče je na podlagi druge alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.