Jedro

Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. Med druge tehtne razloge v smislu te določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.

Pristnejši stiki med sodniki določenega sodnega okrožja predstavljajo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju konkretne nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je zoper nasprotno udeleženko vložila predlog zaradi določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine v katastrski občini ...

2. Predsednica Okrajnega sodišča v ... je Vrhovnemu sodišču predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z utemeljitvijo, da je nasprotna udeleženka v obravnavani zadevi žena okrožnega sodnika, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ... in je hkrati podpredsednik tega sodišča. Navedeni okrožni sodnik opravlja nad okrajnimi sodišči tega sodnega okrožja določene funkcionalne pristojnosti kot podpredsednik v okviru sodne uprave, ki se nanašajo na sodnice in sodnike teh organizacijskih enot. Poudarja, da se sodnice in sodniki sodnega okrožja Okrožnega sodišča v ... dobro poznajo in občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih.

3. Predlog je utemeljen.

4. V obravnavani zadevi so bile nasprotni udeleženki z odločbo Upravne enote Jesenice razlaščene nepremičnine v katastrski občini ... v korist Republike Slovenije. Ker v postopku razlastitve ni bil sklenjen sporazum o višini odškodnine, je podala predlagateljica predlog, da sodišče v nepravdnem postopku določi odškodnino za razlaščene nepremičnine.

5. Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o nepravnem postopku (v nadaljevanju ZNP‑1) je v obravnavanem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v ...

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku na podlagi 42. člena ZNP‑1 uporablja smiselno, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

7. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.1 Dvom o nepristranskosti posameznega sodnika je namreč lahko razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Razlogi za slednjo morajo tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika.2

8. V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) se za presojo nepristranskosti uporablja subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje dejanskega osebnega prepričanja ali interesa sodnika, ki pa sam po sebi ne zadošča, saj je kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) podana že, če sodišče ne zadosti zahtevam po objektivni nepristranskosti. Pri objektivni nepristranskosti je po ustaljeni praksi ESČP treba ugotoviti tudi, ali je sodnik v postopku zagotavljal zadostna jamstva, ki bi izključila kakršen koli upravičen dvom glede obstoja osebnega prepričanja ali interesa sodnika oziroma glede drugih okoliščin, ki bi lahko povzročile dvom o nepristranskosti sodnika. Pri tem je ESČP v zadevi Kristiansen proti Norveški poudarilo, da se objektivni test nanaša predvsem na hierarhične in druge vezi med sodnikom in drugimi udeleženci v postopku.3

9. Iz predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča izhaja, da je nasprotna udeleženka v obravnavani nepravdni zadevi soproga okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v ..., ki je podpredsednik tega sodišča in tako opravlja določene funkcionalne pristojnosti v okviru sodne uprave na vseh okrajnih sodiščih sodnega okrožja Okrožnega sodišča v ... Predsednica Okrajnega sodišča v ... je izrecno poudarila, da se sodnice in sodniki tega okrožja, glede na to, da sodnikov ni veliko, dobro poznajo in se občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih.

10. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v predlogu pojasnjeni pristnejši stiki med sodniki sodnega okrožja Okrožnega sodišča v ..., pomenijo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju te nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.

11. Ker so torej izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in kot drugo pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Kopru.

1 N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291. 2 Tako npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 129/2023 z dne 19. 7. 2023, I R 190/2023 z dne 18. 10. 2023, I R 73/2021 z dne 18. 8. 2021. 3 Odločba ESČP v zadevi Kristiansen proti Norveški z dne 17. decembra 2015.