Jedro

Upravičenost tožbe zaradi molka organa se presoja glede na pogoje, določene v 26. členu. Ti pogoji so naslednji: upravni organ v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini zahtevi in je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Rok za izdajo odločbe teče od izročitve vloge, če je ta popolna, če je vloga nepopolna pa od dneva vložitve dopolnjene vloge. Ker je tožnik ponovno zahtevo za izdajo odločbe vložil pred dopolnitvijo vloge, ko rok za izdajo še niti ni začel teči, niso izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2049/97-16 z dne 28.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo po določbi 26. člena ZUS zaradi molka tožene stranke , ker ta v dveh mesecih ni izdala odločbe o njegovi prošnji za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo in odločbe tudi ni izdala v nadaljnjih sedmih dneh od tožnikove zahteve z dne 26.6.1997. V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na predložene upravne spise, iz katerih izhaja, da je tožnik dne 10.4.1998 prejel zahtevo tožene stranke za dopolnitev vloge, v kateri je tožena stranka navedla, katere listine mora tožnik predložiti, in ga opozorila na posledice, če v odrejenem roku 1 meseca ne bo predložil zahtevanih listin. Iz predloženih upravnih spisov tudi izhaja, da je tožnik dne 8.5.1998 toženi stranki predložil dve izmed zahtevanih listin, ter prosil za podaljšanje roka za predložitev ostalih zahtevanih listin. Dne 25.5.1998 je tožnik predložil ostale zahtevane listine in v tej vlogi izrecno navedel, da s tem dopolnjuje vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za tožbo zaradi molka upravnega organa zahteva 26. člen ZUS.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je dne 15.1.1997 vložil popolno prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Do dne 10.4.1998, ko je bil pozvan na dopolnitev vloge, tožena stranka njegove prošnje ni obravnavala. Gre za uveljavljeno prakso tožene stranke, da vlagatelja prošnje za sprejem v državljanstvo pozove k dopolnitvi več kot eno leto po vložitvi popolne prošnje. Nadalje tožnik navaja, da sodišče le pavšalno navaja, da niso izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka, kateri pogoji naj ne bi bili izpolnjeni pa v sodbi ni obrazloženo, kar je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu. Čeprav je tožnik predložil vse zahtevane dokaze že v letu 1998, pa tožena stranka tudi v naslednjem letu ni izdala odločbe, tako postopek teče že skoraj dve leti, kar je kršitev temeljnih načel splošnega upravnega postopka. Upravni postopek naj bi bil kratek, kar še posebej velja za postopek, povezan z osebnim statusom, saj gre za občutljivo področje človekovih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi molka tožene stranke. Upravičenost take tožbe sodišče presoja glede na pogoje, določene v 26. členu ZUS, na katerega se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Ti pogoji so naslednji: upravni organ ne izda odločbe o strankini zahtevi v roku dveh mesecev ali pa v krajšem, z zakonom določenem roku in je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Dolžnost upravnega organ, da v določenem roku izda odločbo, določa 218. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Po tej določbi je upravni organ, kadar se uvede postopek na zahtevo stranke, dolžan izdati odločbo v roku enega meseca od dneva, ko je stranka vložila pravilno sestavljeno zahtevo, če pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, v drugih primerih pa v roku dveh mesecev, če ni s posebnim predpisom določen krajši rok. Iz navedene določbe torej izhaja, da začne teči rok za izdajo odločbe od dneva, ko je stranka vložila pravilno sestavljeno zahtevo. Če pa je vloga pomanjkljiva (nerazumljiva ali nepopolna), upravni organ na podlagi take vloge ne more odločiti o zadevi, ampak mora izvesti postopek po 68. členu ZUP/86, to je - zahtevati od vložnika, da vlogo v določenem roku dopolni. Če vložnik v odrejenem roku vlogo dopolni se šteje, da je bila vloga od samega začetka v redu, če pa tega ne stori in je zaradi tega ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena (2. odstavek 68. člena ZUP/86). Ob upoštevanju navedenega teče rok za izdajo odločbe od vročitve vloge, če je ta popolna, če je vloga nepopolna pa od dneva vložitve dopolnjene vloge. V tem primeru sodišče prve stopnje ugotavlja, to pa izhaja tudi iz podatkov v spisih, da je tožnik prošnjo za sprejem v državljanstvo vložil dne 15.1.1997 in jo po pozivu tožene stranke za dopolnitev dopolnil dne 25.5.1998, ko je toženi stranki poslal vse zahtevane listine. Torej je ravnal skladno s pozivom za dopolnitev vloge. Glede na navedeno bi bil molk tožene stranke podan, če ta ne bi izdala odločbe v dveh mesecih od dneva izročitve dopolnjene vloge, in je ne bi izdala niti na ponovno zahtevo tožnika v nadaljnjih sedmih dneh. Da bi tožnik po preteku dveh mesecev od izročitve dopolnjene vloge pri toženi stranki ponovno zahteval izdajo odločbe, pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Tožnik v tožbi navaja, da je ponovno zahtevo za izdajo odločbe vložil dne 26.6.1997, torej pred dopolnitvijo vloge, ko rok za izdajo odločbe še niti ni začel teči. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka tožene stranke in je zavrnitev tožbe pravilna.

Ker je glede na navedeno pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno.