Jedro

Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Upravna enota Cerknica (v nadaljevanju: Upravna enota) je dovolila gospodarski družbi A., d. o. o., ... (v nadaljevanju: Investitorka oziroma stranka z interesom) gradnjo doma za oskrbo starejših in invalidnih oseb (v nadaljevanju: Dom B.). Gre za zahteven objekt, socialno zdravstveno ustanovo za varstvo starejših in invalidnih oseb. Zemljišča se po Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Loška dolina1 nahajajo v enoti prostora (EUP) z oznako ST 02 CU. Zanjo je predpisana namenska raba CU - osrednja območja centralnih dejavnosti (preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojno izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja). Na tem območju so dopustne gradnje novih stavb, urejanje javnih in drugih zelenih površin, gradnje nove gospodarske infrastrukture, priključkov nanje in pomožnih objektov.

2. V postopku izdaje opisanega gradbenega dovoljenja je sodelovala tožeča stranka. Slednjemu je nasprotovala, zato je vložila je pritožbo. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) jo je zavrnilo. Pritrdilo je Upravni enoti, da ni varovala svojih neposrednih interesov. Zatrjevane nevšečnosti ne vplivajo na njen pravno varovani položaj. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ograde EUP ST 02–del (v nadaljevanju: OPPN2) ni vseboval določenega roka, zato je začel veljati petnajsti dan po objavi. Investitorka ima pravico graditi, Upravna enota pa je z vso dodatno dokumentacijo seznanila tožečo stranko, ki se je nanjo tudi odzvala.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

3. Z danimi odločitvami se tožeča stranka ni strinjala. V tožbi je vztrajala, da OPPN ni veljaven. Pravilo ni jasno, zato ga ne more nadomestiti 154. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava3). Po njenem mnenju stranka z interesom nima pravice graditi. Poleg tega se Upravna enota o dodatni dokumentaciji, ki jo je stranka z interesom poslala po javni obravnavi, ni izrekla. Obstoječe bivalno okolje bo Dom B. bistveno poslabšal. Postavljen bo na površinah, ki so bile namenjene stanovanjski soseski. Poleg obremenitve prometnice, povečanega prometa, hrupa, emisij in odpadkov, se bo povečalo tudi gibanje neznanih ljudi. Soseska Ograde je naselje z največ mladimi družinami in otroci v Loški dolini. Vrednost nepremičnin tožeče stranke bo padla. Na koncu je še pojasnila, da ugovarja vsakršni gradnji, ki ni v skladu s potrebami soseske in prvotno arhitektonsko zasnovo.

4. Stranka z interesom je na tožbo odgovorila in znova poudarila, da je pri OPPN prišlo do očitne pisne napake, zaradi katere čas začetka njegove veljave ni določen. Po 154. členu Ustave je zato začel veljati petnajsti dan po objavi. Enaka ureditev je tudi v Zakonu o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS4). Pobudo tožeče stranke za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN je Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) zavrglo. Odziv tožeče stranke na dodatno dokumentacijo pa ni terjal izjav mnenjedajalcev. Stranka z interesom je poudarila še, da tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni varovala svoji pravnih koristi, temveč je želela zgolj preprečiti gradnjo.

**Sojenje brez glavne obravnave**

5. S soglasjem strank je sodišče odločilo na podlagi njihovih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP5 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji so se namreč odpovedale (listovne številke spisa 39, 44 in 48; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Dokazni postopek**

6. V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-16).

7. Tožeča stranka je v vlogi z dne 28. 10. 2020 ponudila nove dokaze: tloris naselja z vrisanimi igrišči iz leta 1979 (priloga A8), posnetek načrta postavitve Doma B. (priloga A9), Peticijo proti izgradnji doma za ostarele občane v naselju Stari trg - Ograde z dne 29. 1. 2019 (priloga A10) in Izjavo Civilne iniciative S3 Ograde z dne 3. 4. 2019 (priloga A11). Naštetih dokazov sodišče ni upoštevalo (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). V prvi vrsti so izostali upravičeni razlogi, čemu jih ni predlagala že pred izdajo izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).7 Poleg tega niso bili predlagani pravočasno - v tožbi.8

8. Na drugi strani je stranka z interesom svojemu odgovoru priložila redne izpiske iz Zemljiške knjige z dne 24. 9. 2020 (priloge C2 do C8). Tudi teh listin sodišče ni vzelo v obzir. Kot tožeča stranka, tudi stranka z interesom ni pojasnila, zakaj jih ni predložila že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).9 Povrh tega so bile oblikovane po izdaji izpodbijane odločbe.

9. Sodišče je prebralo ostale listine, ki sta jih stranki predložili (priloge A1 do A7, B1 in B2, C1 do C8) ter upravni spis številka 351-352/2019. **K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

**Materialno pravo**

11. Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno (prvi odstavek 154. člena Ustave). Statut in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno (prvi odstavek 66. člena ZLS).

12. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti (6. točka prvega odstavka 3. člena Gradbenega Zakona, v nadaljevanju: GZ10). Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju ali investitorki dovoljuje gradnja (7. točka prvega odstavka 3. člena GZ).

13. Za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta je treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje (prvi odstavek 4. člena GZ). Gradnjo je treba izvesti po gradbenem dovoljenju (tretji odstavek 4. člena GZ). Eden od pogojev za njegovo izdajo je, da je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom v delu, ki se nanaša na graditev objektov in s predpisi o urejanju prostora (1. točka prvega odstavka 43. člena GZ).

14. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov in z določbami predpisov o urejanju prostora; sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; pri tem podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti; je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj; iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba; nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave; je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo; je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča in je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka (prvi odstavek 43. člena GZ).

15. Stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja so med drugim lahko osebe, ki izkažejo, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njihove pravice in pravne koristi oziroma na njihove nepremičnine, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin v lasti stranskih udeležencev (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ).

**Nosilni razlogi sodišča**

16. Upravna enota je stranki z interesom dovolila gradnjo doma za oskrbo starejših in invalidnih oseb s pripadajočimi pomožnimi objekti in zunanjo ureditev (Dom B.). Postopka izdaje dovoljenja se je udeležila tožeča stranka in mu nasprotovala.

17. Tožbene navedbe je mogoče strniti v naslednje očitke. V prvi vrsti je tožeča stranka prepričana, da OPPN ni veljavni prostorski izvedbeni akt. Dalje, po njeni oceni stranka z interesom nima pravice graditi. Upravna enota je tudi ni seznanila z dodatno dodatno dokumentacijo, niti se o njej sama ni izrekla. Končno je tožeča stranka ponovila svoje trditve o bistvenem poslabšanju bivalnega okolja.

18. Sodišče je v nadaljevanju naslovilo posamezne tožbene ugovore.

19. Tekom upravnega in sodnega postopka je tožeča stranka trdila, da bo Dom B. vplival na njene pravice in pravne koristi oziroma na njene nepremičnine (odvzem zelenih površin, namenjenih soseski, obremenitev prometnic, povečan promet, hrup, emisije kurilnice, odpadki, povečan pretok neznanih ljudi, manjvrednost nepremičnin). Na tej podlagi je uveljavljala svojo pravico, da se udeležuje postopka izdaje gradbenega dovoljenja (tretja alineja 36. člena GZ).

20. Oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravico udeležiti se upravnega postopka, uvedenega na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti, je stranski udeleženec. Za priznanje pravnega interesa mora obstajati določen odnos do upravne stvari, ki je predmet upravnega postopka.11 To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima kakšno pravno korist v upravni stvari. Tako je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ga zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo vanj poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja posameznika.12 Pri presoji, ali določen predpis, ki ureja delovanje upravnega organa, podeljuje posamezniku pravico oziroma pravno varovan interes, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z navedeno normo varuje tega posameznika.13

21. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP14). Korist je osebna, če se nanaša direktno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.15

22. Splošna ureditev udeležbe stranskih udeležencev je torej opredeljena v ZUP. Posebna pravila, kdo so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljena, so pa v drugem odstavku 36. člena GZ. V tem oziru se tehta pravni interes tožeče stranke.

23. Tožeča stranka nima v lasti nepremičnine, niti ni imetnica druge stvarne pravice, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja (prva alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Njene nepremičnine ne mejijo na zemljišča, na katerih ima stranka z interesom pravico graditi (druga alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Tožeča stranka tudi ne sodi v krog oseb, ki bi jim zakon podeljeval pravico do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (četrta alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Tako ostane le možnost po tretji alineji drugega odstavka 36. člena GZ, na katero se je oprla tožeča stranka: da izkaže, da bi nameravana gradnja lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njene nepremičnine, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin v lasti stranskega udeleženca.

24. Zapisanega tožeča stranka v upravnem in sodnem postopku ni izkazala. Povsem pavšalno je vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).16 Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.17

25. Upravna enota je pravilno sklenila, da tožeča stranka ni izkazala, da bi gradnja lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma njene nepremičnine (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Izkazala tudi ni drugih predpostavk za sodelovanje v postopku (po ostalih alinejah drugega odstavka 36. člena GZ). Nazadnje ni izkazala verjetnega obstoja drugih dejstev ali okoliščin za priznanje pravnega interesa po prvem odstavku 43. člena ZUP, to pomeni, da ni izkazala, da varuje svojo pravico ali pravno korist v tem postopku.

26. Kot sta že Upravna enota in Ministrstvo razložila, začnejo predpisi veljati petnajsti dan po objavi, če v njih ni drugače določeno (vacatio legis;18 prvi odstavek 154. člena Ustave). Enako pravilo je mogoče zaslediti v prvem odstavku 66. člena ZLS za statut in druge predpise občin.

27. Osnovni namen omenjenih določb o objavi in veljavnosti predpisov je zagotoviti pravno varnost.19 Pravni subjekti morajo imeti možnost, da se z vsebino predpisa vnaprej seznanijo;20 obenem lahko država in njeni organi sprejmejo ustrezne izvedbene predpise in se organizacijsko pripravijo na novo ureditev.21 To omogoča objava, saj z njo postane predpis navzven veljaven.22

28. Drži, da je besedilo 45. člena OPPN pomanjkljivo. Piše namreč „_Ta odlok začne veljati naslednji po objavi v Uradnem glasilu Občine Loška dolina_.“ Na dlani je, da je šlo za pisno pomoto: izpuščena je beseda „dan“. Če bi ta bila zapisana, potem bi OPPN začel veljati naslednji dan po objavi. Toda opustitev roka za veljavnost predpisa (vacatio legis) terja obstoj posebnih razlogov (na primer, da ni potrebna vnaprejšnja seznanitev ali okoliščine, ki zahtevajo takojšnjo veljavnost).23 V tej luči se pokaže, da je razlaga, da je OPPN stopil v veljavo petnajsti dan po objavi, ustrezna. Še več, z vidika namena vacatio legis, je tako tolmačenje korektno.

29. To stališče potrjuje tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-358/02 z dne 24. 10. 2002, v kateri je slednje obravnavalo primerljiv položaj. V tej zadevi je bil predpis objavljen, določal pa je začetek veljavnosti z dnem sprejema, to je pred samo objavo. Ustavno sodišče je zaključilo, da gre za očitno neskladje s prvim odstavkom 154. člena Ustave in prvim odstavkom 66. člena ZLS. Tako določen začetek veljavnosti je odpravilo in določilo njegov nastop petnajsti dan po objavi.

30. Sklicevanje tožeče stranke na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I 22/98 z dne 22. 1. 1998 je zavajajoče. Poleg napačne številke odločitve,24 tožeča stranka ni omenila, da je dani citat del odklonilnega ločenega mnenja sodnika Matevža Krivica.25 Obrazložitev Ustavnega sodišča pa ni v prid tezi, za katero se tožeča stranka zavzema. Ravno obratno, le-to je samo določilo veljavnost zakona; sledilo je zakonodajalčevemu namenu.

31. Tožeča stranka pa je oporekala tudi pravici graditi stranke z interesom. Po njenem mnenju bi Upravna enota morala z dodatno dokumentacijo seznaniti mnenjedajalce in stranske udeležence ter se o njej izreči. 32. Najprej, ni točno, da je Upravna enota stranki z interesom dovolila zgolj izjavo. Iz zapisnika obravnave je vidno, da je stranki z interesom dala možnost odgovora na nova dejstva in predložitev dokazov.26 Dalje, tožeča stranka je 7. 2. 2020 prejela vlogo stranke z interesom z dne 5. 2. 2020 s prilogami. To izhaja iz Obvestila Upravne enote številka 351-351/2018 z dne 6. 2. 2020 in vročilnice z dne 6. 2. 2020. Navsezadnje je nanjo tudi odgovorila 17. 2. 2020. 33. Sicer pa tretji odstavek 42. člena GZ govori o spremembi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja na način, ki vpliva na že izdana mnenja ali izjave stranskih udeležencev. V tem obsegu in po potrebi pristojni organ pridobi nova mnenja ali izjave glede spremenjene projektne rešitve. Z drugimi besedami, ponovna seznanitev mnenjedajalcev z vsebinsko dopolnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja27 pride v poštev le, če se projekt spremeni in to do te mere, da bi lahko vplivalo na drugačno mnenje ali pogoje.

34. Dokumentacija, o kateri teče beseda, se ni nanašala na spremembo projekta. Šlo je za pogodbi, dodatek k pogodbi in zemljiškoknjižno dovolilo.28 Upravna enota je v izpodbijani odločbi na strani 26 sklenila, da te listine izkazujejo pravico graditi. Ker je tožeča stranka vse našteto prejela (in podala svoje pripombe), predvsem pa, ker se projektna dokumentacija sploh ni spremenila v pomenu tretjega odstavka 42. člena GZ, sodišče nima pomislekov, da ima stranka z interesom pravico graditi.

35. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

36. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnem glasilu Občine Loška dolina številke: 78/2012 z dne 7. 9. 2012, 87/2013 z dne 28. 6. 2013, 16/2015 z dne 24. 12. 2015, 116/2017 z dne 21. 4. 2017, 126/2018 z dne 18. 5. 2018, 139/2019 z dne 4. 10 2019. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 2 Objavljen v Uradnem glasilu Občine Loška dolina 137/2019 z dne 21. 6. 2019. 3 Objavljena v Uradnih listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 72/1993 z dne 31. 12. 1993, 57/1994 z dne 29. 9. 1994, 14/1995 z dne 10. 3. 1995, 26/1997 z dne 16. 5. 1997, 70/1997 z dne 14. 11. 1997, 10/1998 z dne 12. 2. 1998, 74/1998 z dne 3. 11. 1998, 16/1999 z dne , 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 51/2002 z dne 11. 6. 2002, 72/2005 z dne 29. 7. 2005, 60/2007 z dne 6. 7. 2007, 76/2008 z dne 25. 7. 2008, 79/2009 z dne 9. 10. 2009, 51/2010 z dne 28. 6. 2010, 31/2018 z dne 26. 4. 2018 ter odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-13/94-65 z dne 21. 1. 1994, U-I-285/94-105 z dne 30. 3. 1995, U-I-304/94-9 z dne 9. 11. 1995, U-I-264/95-7 z dne 25. 1. 1996, U-I-274/95 z dne 12. 7. 1996, U-I-98/95 z dne 11. 7. 1996, UI 39/95 z dne 23. 9. 1998, UI4/99 z dne 4. 2. 1999, U-I-4/99 z dne 10. 6. 1999, U-I-186/00-10 z dne 21. 9 2000, U-I-416/98-38 z dne 22. 3. 2001, U-I-33/02-7 z dne 14. 2. 2002, U-I-186/00-21 z dne 24. 10. 2003, U-I-2/06-22 z dne 16. 2.2006, Up-2925/07-15 U-I-21/07-18 z dne 6. 3. 2008 in U-I-176/08-10 z dne 7. 10. 2010 in U-I-150/15-25 z dne 10. 11. 2016.s 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 7 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 8 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka ter sodbo I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka. 9 Kot pod opombo 7. 10 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 61/2017 z dne 2. 11. 2017, 72/2017 z dne 15. 12. 2017. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 11 Odločba Ustavnega sodišča U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 17. točka. 12 Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, stran 135. 13 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010, 10. točka. 14 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010, 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 15 Odločba Ustavnega sodišča U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 18. točka. 16 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 174/2020 z dne 10. 3. 2021, 16. točka. 17 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 34/2019 z dne 28. 11. 2019, 21. točka. 18 To je rok od objave predpisa do trenutka njegove veljavnosti. Po preteku tega roka začne veljati oziroma dobi obvezno pravno moč (Marijan Pavčnik: Teorija prava, GV Založba, Ljubljana, 2015, stran 296. Tako tudi Albin Igličar: Pogledi sociologije prava, GV Založba, Ljubljana 2018, stran 467). 19 Pravna varnost je konkretizacija ustavnega načela pravne države (2. člen Ustave). Posameznik mora imeti možnost zanesti se na predpise, ki so pred začetkom veljavnosti pravilno objavljeni (Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-66/11 z dne 19. 5. 2011, 4. točka). 20 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-78/00 z dne 6. 6. 2002, 8. točka. Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča X Ips 331/2013 z dne 7. 10. 2015, 13. točka in tam omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. 21 Marijan Pavčnik: Veljavnost in obvezna moč predpisov, Pravna praksa 14-15/2021 z dne 15. 4. 2021, stran 18. Primerjaj še Dr. Albin Igličar: Na rob določilom o veljavi in uporabi zakona, Pravna praksa 31-32/2007 z dne 23. 8. 2007, stran 18. 22 Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, 2010, stran 1028. 23 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994, šesti odstavek. Enako Andraž Teršek: Ustavnopravna utemeljitev veljavnosti in uporabe predpisov, Pravna praksa 39-40/2007 z dne 12. 10. 2007, stran 19. 24 U-I-9/98. 25 Pridružil se mu je sodnik Janez Snoj. 26 Četrta stran Zapisnika o obravnavi številka 351-352/2019-19 z dne 21. 1. 2020. 27 Predlagatelj GZ-1 je kot vsebinsko nepopolnost zahteve za gradbeno dovoljenje opredelil položaj, v katerem pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče preveriti na podlagi predloženih podatkov (Predlog Gradbenega zakona, EVA: 2015-2550-0004, stran 124). 28 Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice številka 12280-0001/2017-10 z dne 25. 10. 2017, Aneks številka 1 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 31. 1. 2020, Pogodba o ustanovitvi služnosti številka 711-3/2019 z dne 11. 11. 2019 in zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo služnostne pravice v zemljiško knjigo z dne 31. 1. 2020.