Jedro

V nepravdnem postopku je sodišče odločalo le o vrnitvi tistega dela nepremičnine, ki je bil izvzet iz nacionalizacije in sta ga pravna prednika predlagatelja s pogodbo z dne 20.10.1959 prodala pravnemu predniku nasprotne udeleženke.

Sodišče je moralo v izračunu na podlagi petega odstavka 25. in prvega odstavka 72. člena ZDen upoštevati le vrednost tistega dela stavbe in zemljišča, o katerem je odločalo v obravnavani zadevi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se R. S. vrne v last in posest tisti del stavbe v Murski Soboti s pripadajočim deležem zemljišča parc. št. ..., ki ji ni bil vrnjen v upravnem postopku, tako da ob upoštevanju že vrnjenega dela stavbe po odločbi Upravne enote Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor št. ... z dne 12.12.1996 postane izključna lastnica parc. št. ... Nasprotni udeleženki je naložilo, da mora sporni del nepremičnine vrniti upravičenki v last in posest v roku 15 dni. Zemljiški knjigi je odredilo, da po pravnomočnosti tega sklepa v zvezi z odločbo Upravne enote M. S. z dne 12.12.1996 pri parc. št. ... k.o. ... vknjiži lastninsko pravico na osebo R. S. Pravnemu nasledniku upravičenke je naložilo, da mora nasprotni udeleženki na račun povečane vrednosti nepremičnin zaradi investicij plačati 5.419,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.7.2007 do plačila in ji povrniti valorizirano vrednost prejete kupnine 32.920,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.7.2007 do plačila. Nasprotno udeleženko je zavezalo še k povrnitvi stroškov izvedenine 1.077,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.7.2007 do plačila.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi predlagatelja in sklep sodišča prve stopnje v 5. točki (glede vračila prejete kupnine) spremenilo tako, da mora predlagatelj nasprotni udeleženki plačati le 25.387,58 EUR. Po stališču sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje prezrlo, da je nasprotna udeleženka poleg spornega dela nepremičnine od predlagatelja prejela še obveznice v vrednosti 500.000 din (4.702,98 EUR) in gradbeni material v vrednosti 2.830,35 EUR, kar pomeni, da je treba znesek valorizirane prejete kupnine, ki ga predlagatelj dolguje nasprotni udeleženki, ustrezno zmanjšati.

Zoper odločitev glede plačila razlike vrednosti iz naslova večvrednosti vrnjene nepremičnine in vračila prejete kupnine je predlagatelj vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – ur. p. b. v nadaljevanju ZPP), ker je v postopku ločeno obravnavalo premoženje, ki je bilo predmet denacionalizacije po upravni odločbi, in premoženje, ki se je obravnavalo v nepravdnem postopku. Tako postopanje je nedopustno, saj nepremičnine s funkcionalnim zemljiščem pomeni celoto. Pravna prednika sedanjega predlagatelja sta celotno nepremičnino izgubila v roku treh mesecev, od avgusta do decembra 1959. Pristojni organi so v denacionalizacijskih postopkih različno vrednotili vrednost nepremičnine. Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da predčasno plačilo kredita, ki je bil zavarovan s hipoteko na sporni nepremičnini, ne pomeni prikrajšanja na strani pravnih prednikov predlagatelja.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijska teza, da sodišče ne bi smelo ločeno obravnavati premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije v upravnem postopku, in premoženja, ki je bilo predmet predloga v nepravdnem postopku (kar bi posledično vplivalo na oceno o razmerju med vrednostjo nepremičnine in izplačano kupnino), ni sprejemljiva. Pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo se deli med upravne in sodne organe. Sodna pristojnost v konkretnem primeru je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS/I, št. 27/91 – Ur. l. RS, št. 18/05, v nadaljevanju ZDen) podana zato, ker je bil del premoženja upravičenke podržavljen s pravnim poslom, sklenjenim zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen). V nepravdnem postopku je sodišče odločalo le o vrnitvi tistega dela nepremičnine, ki je bil izvzet iz nacionalizacije in sta ga pravna prednika predlagatelja s pogodbo z dne 20.10.1959 prodala pravnemu predniku nasprotne udeleženke. O vrnitvi podržavljenega dela nepremičnine je v skladu s 54. členom ZDen v postopku za denacionalizacijo odločal upravni organ. Posledično je moralo sodišče v izračunu na podlagi petega odstavka 25. in prvega odstavka 72. člena ZDen upoštevati le vrednost tistega dela stavbe in zemljišča, o katerem je odločalo v obravnavani zadevi. Tako je pravilno primerjalo vrednost tega dela nepremičnine z zemljiščem v času prodaje s sedanjo vrednostjo (peti odstavek 25. člena ZDen) oziroma vrednost spornega dela nepremičnine s kupnino, ki je bila izplačana pravnima prednikoma predlagatelja (prvi odstavek 72. člena ZDen). Očitana kršitev določb postopka ni podana, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

Zavrniti je treba tudi nadaljnji očitek, da sta nižji sodišči zanemarili dejstvo, da sta pravna prednika predlagatelja predčasno odplačala kredit, s katerim je bila obremenjena sporna nepremičnina. Ker je bila kupnina po pogodbi z dne 20.10.1959 določena na podlagi cenitve za nepremičnino, ki ni obremenjena s hipoteko, ni mogoče slediti trditvi predlagatelja o nesorazmerju med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank in enostranskem bremenu pravnih prednikov predlagatelja.

Ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl.).