Jedro

Če tožnik ni vložil prijave v zavarovanje, ne more biti v bolj ugodnem položaju, kot bi bil, če bi bila prijava vložena.

Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja – pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 8022886 z dne 26. 10. 2004 in 18. 11. 2004 ter odločbo št. P - 8022886 z dne 17. 12. 2004. V odločbi št. 21 - 8022886 z dne 20. 5. 2004 je datum 9. 3. 2004 nadomestilo z datumom 22. 6. 2003. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik invalid I. kategorije od 24. 12. 2002 in da je bil v času od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004 družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o., vendar pa v tem času v zavarovanje ni bil prijavljen na tej podlagi. Ker bi morala tožena stranka na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000) vložiti odjavo iz zavarovanja v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti, če bi bila pred tem vložena prijava in pomeni ugotovitev I. kategorije invalidnosti nesposobnost za pridobitno dejavnost, je odločitev o ugotovitvi lastnosti zavarovanca za čas od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004 nezakonita. Nezakonita je zato tudi odločitev o tem, od kdaj je tožnik upravičen do pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Oprlo se je na drugi odstavek 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji) in 49. člen ZMEPIZ. Ugotovilo je, da je zavarovalno razmerje, ki je nastopilo na podlagi zakona, nastalo 9. 4. 2002 (vpis v sodni register) in trajalo do 9. 3. 2004 (izbris iz sodnega registra). Zato je tožnik do invalidske pokojnine upravičen od 9. 3. 2004 dalje, tako kot je odločila tožena stranka.

3. Zoper pravnomočno sodbo je vložil tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), ker je sodišče druge stopnje utemeljilo sodbo na zaključkih, ki ne temeljijo na navedbah strank. Po mnenju revizije je tudi materialno pravo zmotno uporabljeno in sicer 67. in 68. člen ZPIZ-1 in 156. člen ZPIZ-1. Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja zaradi pridobitve pokojnine, zato ne drži, da za to kategorijo zavarovancev (katero kategorijo ima sodišče druge stopnje dejansko v mislih, niti ni povsem jasno) ne velja določba drugega odstavka 55. člena ZMEPIZ. To stališče je v nasprotju s tem, da zavod lahko po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca in prijavo v zavarovanje, saj je postopek odjave popolnoma enak. Poleg tega bi bil lahko tožnik v delovnem razmerju pri drugi pravni osebi in zato ne drži, da je edini pogoj za prenehanje zavarovanja poslovodne osebe in lastnika družbe izbris iz registra. O teh okoliščinah se sodišče ni izreklo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih. Ni točna revizijska trditev, da temelji na dejstvih, o katerih se stranki nista izrekli. Razlika med sodbo sodišča prve in sodbo sodišča druge stopnje je v različni uporabi materialnega prava, obe pa temeljita na enakih dejstvih, ugotovljenih na podlagi predloženih dokazov strank. Stališča, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje, temeljijo na drugačni razlagi materialnega prava, za kar je imelo sodišče druge stopnje pooblastilo v drugem odstavku 350. člena ZPP. To velja tako za uporabo in razlago določb ZPIZ-1, kot določb ZMEPIZ, ki jih citira revizija. Sodišče druge stopnje se je v skladu s 360. členom ZPP opredelilo tudi do vseh bistvenih pritožbenih navedb. Sploh pa se do okoliščin, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, za ta spor pa tudi relevantne niso (možnost obstoja delovnega razmerja, ki je hkrati družbenik in poslovodna oseba), sodišču ni bilo treba opredeljevati.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, so naslednje: od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004 je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o., prijava v zavarovanje na tej podlagi pa ni bila vložena. Do 21. 6. 2003 je bil zavarovan pri nosilcu zavarovanja na Slovaškem. V I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 24. 12. 2002 dalje je bil uvrščen z dokončno odločbo z dne 5.2.2004. Tožena stranka je po uradni dolžnosti ugotovila, da ima tožnik lastnost zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 v času od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004, zato je odločila, da se tožniku izplačuje invalidska pokojnina od 9. 3. 2004. 9. Pravico do invalidske pokojnine po prvi alineji 67. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec, pri katerem je ugotovljena invalidnost I. kategorije. Po drugem odstavku 156. člena ZPIZ-1 je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Bistvo tega spora je v vprašanju, kdaj sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja. ZPIZ-1 v drugem odstavku 7. člena določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, v 30. členu pa določa, da zavarovanje preneha, ko preneha takšno pravno razmerje. Po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 so obvezno zavarovani tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe, če niso obvezno zavarovani na nobeni drugi podlagi. Te osebe po četrti alineji 47. člena ZMEPIZ pridobijo lastnost zavarovanca z dnem vpisa v sodni register. To velja po prvem odstavku 48. člena ZMEPIZ tudi v primeru, če prijava v zavarovanje ni bila vložena v rokih po tem zakonu. Če prijava v zavarovanje ni bila vložena, pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje pa je bilo vzpostavljeno (prva alineja 49. člena ZMEPIZ), se po prvem odstavku 50. člena ZMEPIZ postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca lahko uvede tudi po uradni dolžnosti.

10. V tožnikovem primeru je bila invalidnost I. kategorije ugotovljena z dnem 24. 12. 2002. V tem času je obstajalo pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje (v sodnem registru je bil vpisan kot družbenik in poslovodna oseba družbe A. d.o.o. in sicer od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004), zato je tožena stranka po uradni dolžnosti ugotovila lastnost zavarovanca za ves čas vpisa v sodni register. Z dnem izbrisa iz sodnega registra, ki je datum prenehanja zavarovanja, mu je odmerila invalidsko pokojnino.

11. Sodišče druge stopnje je kot pravno pomembno štelo dejstvo, da je bil tožnik ves čas, od 9. 4. 2002 do 9. 3. 2004, vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba. Upravičeno se ni strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od 22. 6. 2003 dalje, saj je bilo takrat pravno razmerje (še) vzpostavljeno in je zavarovalno razmerje obstajalo po zakonu. Če tožnik ni vložil prijave v zavarovanje, ne more biti v bolj ugodnem položaju, kot bi bil, če bi bila prijava vložena. Zato je tožena stranka po uradni dolžnosti upravičeno uvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.

12. Po določbi drugega odstavka 55. člena ZMEPIZ zavod vloži odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti, če je za zavarovanca iz 15., 16. in 21. člena ZPIZ-1 pravnomočno ugotovljena invalidnost I. kategorije oziroma je z dokončno odločbo ugotovljeno, da ni več zmožen opravljati dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan, pa zavezanec ni vložil odjave iz zavarovanja v roku osmih dni po pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti. Iz zakona ne izhaja, da ta določba za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 ne velja, kljub temu pa je ni mogoče razumeti tako, kot jo je razložilo sodišče prve stopnje.

13. Po tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 se zavarovalno razmerje družbenika, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja – pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne odjava iz zavarovanja, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja. V spornem primeru je ta dan 9. 3. 2004, kar je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo. Sama odjava iz zavarovanja (ki bi bila po uradni dolžnosti lahko vložena po poteku osemdnevnega roka po pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti z dne 5. 2. 2004, kar je vsekakor po 9. 3. 2004) na ta datum ne more vplivati.

14. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja revizija, jo je vrhovno sodišče zavrnilo.