Jedro

V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije.

Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.

V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III.Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 447,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003 (točka I izreka izpodbijanega sklepa). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške postopka v višini 367,20 EUR ter da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (točka II izreka izpodbijanega sklepa).

2.Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje dolžniku ni vročilo verodostojnih listin, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 8. 4. 2003, zato posledično dolžniku ni bila omogočena uresničitev pravice do izjave, saj Republika Slovenija kot novi dolžnik brez teh listin ne more podati pravno relevantnih ugovorov glede prenosa obveznosti po Zakonu o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Na navedeno je dolžnik opozarjal že v ugovoru, vendar se sodišče prve stopnje do tega sploh ni opredelilo, prav tako je materialnopravno zmotno štelo, da dolžnik sklepa o izvršbi ne more izpodbijati po temelju in višini, upoštevajoč omejene ugovorne razloge iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Tako dolžnik tudi ne more učinkovito uveljavljati ugovora zastaranja terjatve, čeprav tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR kot pogoj prenosa terjatve določa tudi nezastaranost upnikove terjatve. Če dolžnik ne razpolaga z dokazno listino, iz katere izhaja zapadlost upnikove terjatve tudi ugovora zastaranja glavnice in zamudnih obresti ne more uspešno uveljavljati. Nadalje dolžnik v zvezi z zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava navaja, da je povračilo škode po prvem odstavku 17. člena ZOKIPOSR omejeno na 60 % ugotovljene škode, ki je določena v 3. točki 2. člena ZOKIPOSR. V skladu s 3. točko drugega odstavka 3. člena ZOKIPOSR predstavlja škodo tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega, kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka 1. člena ZOKIPOSR, pri čemer se škoda, ki je nastala kot posledica izterjave ali plačila dolga izbrisane družbe iz naslova zakonskih zamudnih obresti, v obrestnem delu prizna le do višine glavnice. Pravila glede škode oziroma njene višine veljajo tudi v predmetni zadevi, saj Ustavno sodišče tega ni izrecno izključilo, določba o omejitvi višine škode pa je urejena v istem členu kot prevzem dolga, zato ni razloga za različno obravnavo škode, ki pripada upravičencu in dolga odgovornega družbenika do upnika po ZOKIPOSR. V zvezi z obrestnim delom terjatve se dolžnik sklicuje na 430. in 431. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določata posebna pravila za obresti ob prevzemu dolga, in sicer se v dvomu šteje, da prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema. Glede na napotilo v ZOKIPOSR na uporabo pravil OZ o prevzemu dolga, to velja tudi za vsebino prevzete obveznosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Upnik je podal obrazložen odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je, kot izhaja iz podatkov spisa, sodišče prve stopnje na predlog upnika A. d.d. (prej B. d.o.o.), s sklepom opr. št. Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003 dovolilo izvršbo proti dolžniku - gospodarski družbi C. d.o.o. Dolžnik je bil po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izbrisan iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod), zato se je izvršba na predlog upnika s sklepom opr. št Ig 2003/00402 z dne 21. 2. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Cpg 87/2006 z dne 27. 2. 2006 in sklepom o ugovoru po izteku roka opr. št Ig 2003/00402 z dne 21. 2. 2008, nadaljevala zoper družbenika izbrisane družbe A. A. in B. B. Zoper B. B. je bila nato izvršba ustavljena s sklepom z dne 26. 2. 2013. Iz podatkov spisa je razvidno, da v tem izvršilnem postopku, vodenem pod opr. št. Ig 1/2023 (prej opr. št. Ig 402/2003), zaradi izterjave 22.043,90 EUR s pripadki (prej 5.282.600,87 SIT s pripadki), ki je v teku vse od 8. 4. 2003 dalje, terjatev upnika ni bila poplačana.

6.Sodišče prve stopnje je nadalje na predlog upnika na podlagi ZOKIPOSR, s sklepom z dne 10. 11. 2023, pravnomočnim dne 31. 1. 2024, izvršilni postopek nadaljevalo z Republiko Slovenijo kot novim dolžnikom. Novi dolžnik je, na podlagi določbe 56.a člena ZIZ, zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003 dne 20. 11. 2003 vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7.Kar zadeva pritožbeno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka, je iz podatkov spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje novega dolžnika v sklepu o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom opr. št. Ig 1/2023 z dne 10. 11. 2023, pravnomočnem dne 31. 1. 2024, poučilo o pravici do ugovora iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je glede prehoda obveznosti na novega dolžnika (določba 56 a. člen ZIZ). V zvezi z dolžnikovim očitkom, da mu sklep o izvršbi z dne 8. 4. 2003 sploh ni bil vročen oziroma mu je bil vročen le kot priloga upnikovega odgovora, brez priloženih verodostojnih listin, pa tudi pritožbeno sodišče po pregledu spisa ocenjuje, da navedbe dolžnika niso utemeljene. Iz podatkov, dostopnih iz izvršilnega vpisnika, in sicer iz podatkov poštne knjige, namreč izhaja, da so dolžniku skupaj s sklepom o vstopu v izvršbo bile vročene vse potrebne listine, in sicer predlog za izvršbo z dne 8. 4. 2003 in sklep o izvršbi opr. št. Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003, sklep Ig 402/2003 z dne 8. 6. 2004, sklep VS MB II Cpg 87/2006 z dne 27. 2. 2006, sklep Ig 402/2003 z dne 21. 2. 2005, zgodovinski izpisek iz sodnega registra za C. d.o.o., vloga upnika z dne 22. 9. 2023, sklep VSL I Ip 1083/2023. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni relevantno, da so dolžniku bile navedene listine vročene (zgolj) kot priloga upnikove vloge, saj stranki istih listin v isti sodni pošiljki ni potrebno priložiti v več izvodih. Bistvo vročitve je, da je stranka seznanjena z vsebino listine in eventualna hkratna vročitev iste listine v več izvodih položaja stranke glede njene obveščenosti ali seznanjenosti v ničemer ne spremeni, poveča ali izboljša. Ob tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da RS kot novi dolžnik sklepa o izvršbi opr. št. Ig 2003/00402 z dne 8. 4. 2003 ne more izpodbijati po temelju ali višini, zato verodostojne listine, s katerimi je upnik dokazoval utemeljenost predloga za izvršbo, zanj, upoštevajoč omejene ugovorne razloge, ne morejo imeti pravno pomembne vrednosti. Kar zadeva ugovor zastaranja, na katerega izrecno opozarja pritožba, (novi) dolžnik ne more uveljavljati zastaranja, ki bi eventualno nastopilo pred izdajo sklepa o izvršbi z dne 8. 4. 2003, temveč le kasnejše morebitno zastaranje izterjevane terjatve, do katerega pa, glede na to, da je od 8. 4. 2003 v teku izvršilni postopek za izterjavo upnikove terjatve, v katerem upnikova terjatev še ni bila poplačana, glede na določbe 365. člena in 369. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ni moglo priti.

8.Nadalje ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ki jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika, medtem ko je prvotni dolžnik za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti. Upnik v takem primeru tudi ni dolžan predložiti kvalificirane listine v smislu 24. člena ZIZ, saj ZIZ v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana (o tem je bilo v konkretnem postopku že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Ig 2003/00402 z dne 21. 2. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Cpg 87/2006 z dne 27. 2. 2006 in v zvezi s sklepom o ugovoru po izteku roka opr. št Ig 2003/00402 z dne 21. 2. 2008, na podlagi katerega se je izvršba nadaljevala zoper družbenika izbrisane družbe A. A. in B. B.).

9.Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024.

10.Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja (le) za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Najpogostejši izvršilni naslov iz določbe 6. točke 2. člena ZOKIPOSR je pravnomočna sodba ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer je zakonodajalec odkazal na vsako listino, ki je lahko izvršilni naslov po slovenskem pravu. Navedena določba se tako nanaša na vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je mogoče začeti ali nadaljevati izvršbo zoper aktivne družbenike izbrisanih družb (torej tudi na izvršilne naslove proti izbrisani družbi), kot tudi sodbo ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki nalagata plačilo določenega denarnega zneska izbrisani družbi.

11.Nujno je, da so bili v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjeni ugovori družbenika, da obveznost družbe ni prešla nanj, ali da jih je imel družbenik možnost uveljavljati, pa te možnosti ni izkoristil.

Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe, kot je to storil tudi upnik v obravnavani zadevi.

12.Določbe 7. člena in petega odstavka 8. člena ZOKIPOSR, na katere se je skliceval dolžnik v ugovoru, ne urejajo postopka in pogojev za uveljavitev zahtevkov upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga, temveč postopek uveljavitve zahtevkov upravičencev do uveljavitve denarne odškodnine od Republike Slovenije, kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s slednjimi ZOKIPOSR, kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem, v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja možnost sklenitve sporazuma o prevzemu dolga z upnikom, vendar (poskus) sklenitve takšnega sporazuma ni pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku na podlagi jasne določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Ob tem je potrebno ZOKIPOSR razlagati na način, da so pravice odgovornih družbenikov učinkoviti zaščitene, kar ne bi bile, če bi se lahko Državno odvetništvo poljubno odločalo, ali bo država njihove dolgove prevzela ali ne (tako odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024).

13.Ob tem upniku, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024, ni potrebno izkazovati pogojev iz 5. člena ZOKIPOSR, torej enakih pogojev, kot veljajo za upravičence. Ustavno sodišče je namreč, kot izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe (zlasti točke 56 obrazložitve), zavrnilo zavzemanje predlagatelja (RS), da bi morala država prevzeti le dolg tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino iz 5. člena ZOKIPOSR, iz razloga, ker tretji odstavek 17. člena tega zakona tega ne določa.

14.Zmotno je tudi stališče dolžnika, da v skladu z določbami 3. točke 2. člena in prvega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja omejitev plačila obresti do višine glavnice in skupno terjatve do višine 60 % ugotovljene škode. Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja , in da je upnik v prevzem dolga privolil. Z uveljavitvijo ZOKIPOSR se tako šteje, da je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga med A. A. in RS, da je upnik v ta prevzem privolil, A. A. pa je s tem prost svoje obveznosti. Zakon nadomešča sklenitev pogodbe, in v tem primeru, tudi po oceni pritožbenega sodišča, določa tudi obveznost plačila obresti. V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.

15.Glede na vse obrazloženo pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in prvem odstavku 154. člena in 155. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

17.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen.

18.Upniku je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 600 točk (Tar. št. 31/7 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) ter materialne stroške v višini 2% od 600 točk kar znaša 12 točk (tretji odstavek 11. člena OT). Celotni priznani pritožbeni stroški upnika znašajo tako skupno 612 točk oziroma 367,20 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 447,98 EUR. Te priznane stroške pritožbenega postopka je upniku dolžan povrniti dolžnik v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku 8 dnevnega paricijskega roka.

-------------------------------