Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče je v sodbi z dne 27. 6. 2018 odločilo o vseh stroških postopka, zato tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen, je pa izrek sodbe pomotoma oblikovalo tako, da je prvostopenjske in pritožbene stroške, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zajelo v točki II. izreka. Gre za pomanjkljivost v obliki sodbe, saj iz tako oblikovanega izreka ne izhaja jasno, da je stroškovni del prvostopenjske sodbe spremenjen.
Izrek sodbe I Cp 427/2018 z dne 27. 6. 2018 se popravi in se: - na koncu točke I. izreka . (pika) nadomesti z , (vejico) in doda besedilo: "v izpodbijanem stroškovnem delu (točka III. izreka) pa tako, da se znesek 384,63 EUR nadomesti z zneskom 952,52 EUR; - v točki II. izreka znesek 1.128,08 EUR nadomesti z zneskom 175,56 EUR.
1. Pritožbeno sodišče je 27. 6. 2018 izdalo sodbo, s katero je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1772/2015 tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (točka I. izreka), v točki II. izreka pa odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.128,08 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.
2. Po prejemu drugostopenjske sodbe je tožnik predlagal, naj višje sodišče izda dopolnilni sklep, ker ni razveljavilo izpodbijane stroškovne odločitve prvostopenjskega sodišča. 3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sodbi z dne 27. 6. 2018 odločilo o vseh stroških postopka, zato tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen. Višje sodišče je namreč odločilo o vseh zahtevkih, tudi o stroškovnem delu zahtevka, in sicer je tudi v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo in stroške postopka, ki jih je bila tožeča stranka skladno s prvostopenjsko sodbo dolžna plačati toženi stranki, zvišalo iz 384,63 EUR (točka III. izreka prvostopenjske sodbe) na 1.128,08 EUR. To je obrazloženo v točki 10. drugostopenjske sodbe, iz katere je razvidno, da je pritožbeno sodišče za sestavo pritožbe tožeči stranki priznalo 375 točk po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife (OT) in materialne stroške po 11. členu OT, ostali priznani stroški pa so stroški prvostopenjskega postopka.
4. Ugotavlja pa višje sodišče, da je izrek sodbe pomotoma oblikovalo tako, da je prvostopenjske in pritožbene stroške, ki jih je dolžna toženi stranki plačati tožeča stranka, zajelo v točki II. izreka. Gre za pomanjkljivost v obliki sodbe, saj iz tako oblikovanega izreka ne izhaja jasno, da je stroškovni del prvostopenjske sodbe spremenjen. Zato je na podlagi določb 328. člena Zakona o pravdnem postpoku (ZPP) izdalo popravni sklep. Od dosojenih 1.128,08 EUR stroškov postopka, znašajo stroški pritožbenega postopka 175,56 EUR (375 točk x 0,459 EUR=172,12 EUR in 2 % DDV, ki znese 3,44 EUR), stroški prvostopenjskega postopka pa 952,52 EUR (1.128,08 EUR – 175,56 EUR). Pritožbeno sodišče je s popravnim sklepom oblikovalo izrek tako, da je v točko I. izreka dodalo, da je v prvostopenjski sodbi spremenilo tudi stroškovni izrek, o stroških pritožbenega postopka pa je odločilo v točki II. izreka.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka. Pritožba se vloži pri sodišču prve stopnje v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (353. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar bi treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (366. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je lahko to samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP). O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.