Jedro

Etažni lastniki so nujno in neodvisno od svoje volje hkrati tudi člani posebne skupno lastninske skupnosti glede premoženja rezervnega sklada, ki ga mora na podlagi 119. člena SPZ obvezno oblikovati. Dejanska skupnost etažnih lastnikov ima organe in mehanizme odločanja in se v tem segmentu delovanja približuje pravnim osebam. Prav tako ima lastno identiteto, saj jo je mogoče po naslovu stavbe jasno ločiti od drugih skupnosti in končno tudi lastno premoženje - najbolj značilna, ne pa tudi edina oblika premoženja so sredstva rezervnega sklada kot strogo namenska sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 898889/2024 z dne 9. 10. 2024 odločilo, da je toženec (takrat dolžnik) dolžan plačati tožeči stranki (takrat upnicama) 230,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje, dovolilo predlagano izvršbo in stroške upnice odmerilo na 122,20 EUR. Po dolžnikovem ugovoru je prvostopenjsko (izvršilno) sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.

2.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom P 124/2024-21 z dne 16. 4. 2025 zavrnilo predlog tožeče stranke, da se Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe A. podeli sposobnost biti stranka v tej pravdi in ji naložilo, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti glede sposobnosti biti stranka. Tožeča stranka je v odrejenem roku prvostopenjskemu sodišču poslala vlogo, v kateri je mdr. navedla, da tako ustaljena praksa kot tudi teorija skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe priznava posebno pravno subjektiviteto. Zato je prvostopenjskemu sodišču (ponovno) predlagala, da ji prizna status stranke v tem postopku skladno z določilom tretjega odstavka 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvostopenjsko sodišče je štelo, da gre za ponoven predlog tožeče stranke za priznanje lastnosti stranke in ga s sklepom z dne 10. 3. 2026 zavrglo. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrglo še tožbo prve tožeče stranke. Štelo je, da tožeča stranka v odrejenem roku ni odpravila pomanjkljivosti glede sposobnosti biti stranka.

3.Tožeča stranka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in absolutne kršitve določb postopka. Navaja, da že aplikacija e-izvršba sama kot stranko ponuja skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov in upravnika kot zastopnika. Navedla je, da je v dopolnitvi tožbe iz previdnosti predlagala priznanje sposobnosti biti stranka po tretjem odstavku 76. člena ZPP. Po sklepu, ki je po njenem mnenju vseboval poziv za odpravo pomanjkljivosti, je podala obširen in argumentiran predlog, do katerega pa se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, ampak je zaključilo le, da tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila in tožbo zavrglo. Meni, da gre za bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja še, da pravna teorija že dalj časa zagovarja stališče, da je skupnostim vsakokratnih etažnih lastnikov potrebno priznati status stranke tudi v pravdnih postopkih, čemur sodna praksa sledi. Pritožbi prilaga več sklepov o takšnem priznanju ter pravnomočne izvršljive sodbe, kjer kot tožeča stranka nastopa skupnost etažnih lastnikov. S tem, ko ji sodišče ni priznalo lastnosti stranke, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost nastopanja pred sodiščem.

4.Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, ki temelji na zaključku, da tožeča stranka nima sposobnosti biti pravdna stranka, da je bila na pomanjkanje te procesne predpostavke za obravnavanje tožbe opozorjena, da je v odrejenem roku ni odpravila in da je s tem onemogočena nadaljnja pravda (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritrditi je treba pritožbi, da takšna odločitev temelji na napačni uporabi določb ZPP.

7.ZPP določa, kdo je lahko pravdna stranka. To je lahko vsaka fizična ali pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP). S posebnimi predpisi pa se lahko določi, kdo je lahko poleg fizičnih in pravnih oseb pravdna stranka (drugi odstavek 76. člena ZPP). Sodišče lahko z učinkom za konkretni primer podeli sposobnost biti stranka tudi združenju, ki nima sposobnost biti stranka po prej navedenih določilih, če ugotovi, da glede na sporno zadevo izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če ima premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo (tretji odstavek 76. člena ZPP). Pri tej presoji je obstoj premoženja le ena od okoliščin, v oporo pa so lahko tudi druge - npr. jasna ločenost subjektivitete določene oblike združenja, njena (relativna) trajnost, uveljavljena pravila o zastopanju ipd.

8.Med strankama ni sporno, da tožeča stranka ni pravna oseba. Prav tako ni posebnega predpisa, ki bi določal, da je skupnost etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe lahko pravdna stranka. Tožeča stranka je zato predlagala, da se ji za konkreten primer podeli sposobnost biti stranka na podlagi omenjenega tretjega odstavka 76. člena ZPP. Ob pomanjkanju ustrezne zakonske ureditve, ki bi takim oblikam združevanja priznavala vsaj delno pravno sposobnost, sta tudi pravna teorija in sodna praksa našli rešitev za vključevanje dejanske skupnosti etažnih lastnikov v pravdne postopke v omenjeni določbi oziroma institutu priznanja sposobnosti biti stranka.

9.Izhodišče za presojo predloga za priznanje sposobnosti biti stranka je narava spora v postopku, v katerem je tak predlog podan. Iz dopolnitve tožbe izhaja, da je tožeča stranka po svojem upravniku zahtevala od toženca, ki je eden od etažnih lastnikov plačilo v rezervni sklad. Sredstva rezervnega sklada so, kot določa drugi odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), skupno premoženje etažnih lastnikov. Ni dvoma, da so aktivno legitimirani za vložitev tožbe za vplačilo prispevka v rezervni sklad vsi etažni lastniki razen dolžnika. Zastopa jih upravnik. Ta ima že po zakonu pooblastilo, da mdr. (i) poskrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti etažnih lastnikov (tretja alineja 4. odstavka 118. člena SPZ; (ii) upravlja z rezervnim skladom in izterjuje prispevke v rezervni sklad (četrta alineja 4. odstavka 118. člena SPZ in 44. člen Stanovanjskega zakona, SZ-1); (iii) zastopa etažne lastnike in v njihovem imenu vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (peta alineja 4. odstavka 118. člena SPZ).

10.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na stališču, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je sklep o vložitvi tožbe v tej zadevi na predpisan način sprejelo zadostno število etažnih lastnikov, niti ne, da to izhaja iz predloženih pogodb o upravljanju. Glede na navedbe v prejšnji točki te obrazložitve ni bilo nikakršne potrebe, da bi morali etažni lastniki sprejeti še poseben sklep o vložitvi tožbe za izterjavo prispevka v rezervni sklad. Upravnik je s sklenitvijo pogodbe o upravljanju pridobil pooblastilo za opravljanje vseh pravnih in dejanskih poslov iz 118. člena SPZ, tudi če posamezen od teh poslov ni izrecno naveden v pogodbi o upravljanju.

S sklenitvijo pogodbe o upravljanju je torej pridobil splošno pooblastilo tudi za zastopanje v postopkih sodne izterjave neplačanih obveznosti od posameznih etažnih lastnikov.

11.Bistveno za odločitev o pritožbi v tej zadevi je odgovor na vprašanje, ali bi moral upravnik v tožbi zoper enega etažnega lastnika (domnevnega neplačnika) navesti vse (preostale) etažne lastnike, ali pa zadostuje označba tožeče stranke z Skupnost lastnikov večstanovanjske stavbe. Takšna navedba je smotrnejša, saj ni potrebno kot tožnike navajati vseh etažnih lastnikov z identifikacijskimi podatki, prav tako ni potrebno spreminjati navedb posameznih etažnih lastnikov v primeru sprememb lastništva. Ne glede na to pa dejanska skupnost etažnih lastnikov izpolnjuje več naveznih točk, ki upravičujejo priznanje lastnosti stranke na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. Ena od njih je že omenjeno zakonsko pooblastilo upravnika za zastopanje etažnih lastnikov pri sodni izterjavi stroškov in obveznosti, ki bremenijo posamezne etažne lastnike. Druga je, da gre pri dejanski skupnosti etažnih lastnikov za trajno obliko združenja, ki izhaja iz etažne lastnine in je nanjo vezana, zato ne more prenehati, dokler obstaja etažna lastnina. Etažni lastniki so nujno in neodvisno od svoje volje hkrati tudi člani posebne skupno lastninske skupnosti glede premoženja rezervnega sklada, ki ga mora na podlagi 119. člena SPZ obvezno oblikovati. Dejanska skupnost etažnih lastnikov ima organe in mehanizme odločanja in se v tem segmentu delovanja približuje pravnim osebam. Prav tako ima lastno identiteto, saj jo je mogoče po naslovu stavbe jasno ločiti od drugih skupnosti in končno tudi lastno premoženje - najbolj značilna, ne pa tudi edina oblika premoženja so sredstva rezervnega sklada kot strogo namenska sredstva. Gre za materialnopravne značilnosti dejanske skupnosti etažnih lastnikov, ki jih kot navezne okoliščine, ki upravičujejo priznanje sposobnosti biti stranka, izpostavljata tudi že omenjena literatura in sodna praksa. Glede na navedeno in ob dejstvu, da je tožeči stranki lastnost stranke priznalo že izvršilno sodišče, ki je ugodilo njenemu predlogu za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožeča stranka niti ni bila dolžna navajati še dodatnih razlogov za utemeljitev njenega predloga za priznanje lastnosti tožeče stranke.

Napačno je zato tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni zatrjevala niti izkazala kriterijev, ki morajo biti podani za priznanje lastnosti stranke na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Tožeča stranka navaja obširno sodno prakso predvsem prvostopenjskih sodišč. Skupnostim etažnih lastnikov je bila tudi v sodni praksi instančnih sodišč v več primerih priznana sposobnost biti stranka v sodnih sporih iz razmerij, ki so se nanašala na skupne dele stavbe v etažni lastnini oziroma v sporih o "tipičnih terjatvah upravljanja" stavbe.

V zadevi tega pritožbenega sodišča III Cp 2685/2014 pa je sodni senat zavzel jasno stališče, po katerem je v pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, mogoče v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZPP na aktivni strani priznati lastost stranke etažnim lastnikom, označenim kot "Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov določene večstanovanjske stavbe", ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.

Glede na navedene razloge izpodbijana odločitev temelji na napačni uporabi omenjenih postopkovnih določb. Pritrditi je zato treba pritožbenemu stališču tožeče stranke, da ji je prvostopenjsko sodišče z nepravilnim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, ko je zavrglo njeno tožbo. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 164. člena ZPP).

-------------------------------

1A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 319-320.

2Etažni lastniki večstanovanjske stavbe bi lahko sprejeli sklep o ustanovitvi pravne osebe. Lastost pravne osebe se v tem primeru pridobi z vpisom v sodni register (72. do 75. člena Stanovanjskega zakona, SZ-1).

3A. Dolinšek, Nastopanje skupnosti etažnih lastnikov v sodnih postopkih, Pravni letopis 2014, str. 53-71, A. Napotnik, Je skupnost etažnih lastnikov lahko stranka v postopku, PB 2/2015, str. 11- 23, A. Fakin, Dejanska skupnost etažnih lastnikov: Procesnopravni vidiki, Pravnik 9-10/2018, str. 643-664 ter odločbe Višjega sodišča v Ljubljani: II Cp 2685/2014, III Ip 3456/2017, I Cp 1449/2017, I Cp 778/2015, VSL II Cp 1188/2017, VSL II Cp 3495/2014, VSL I Cp 1930/2022.

4N. Plavšak, Lastninska pravica in etažna lastnina, Komentar SPZ, 1. knjiga, str. 518.

5V konkretnem primeru ima upravnik takšno pooblastilo tudi v pogodbah o opravljanju storitev upravljanja, sklenjenih z obema tožnicama (tč. 3.1 obeh pogodb).

6Po odločbi VS RS 263/2015 ima upravnik celo sam aktivno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.

7Tožeča stranka jih je izpostavila v vlogah še pred izdajo izpodbijanega sklepa.

8Tako so poimenovane v odločbi VS RS II Ips 80/2014, ki mednje šteje tudi vplačila v rezervni sklad.