Jedro

Pri ugotavljanju trajnega vira preživljanja je treba upoštevati tudi katastrski dohodek in to v skladu z metodologijo, ki jo določa pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 57/94).

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/11-XVII-175.315 z dne 18.3.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z redno naturalizacijo, ker da pokojnina, ki jo tožnica prejema iz Republike Hrvatske po predpisih o socialnem varstvu ne zagotavlja materialne in socialne varnosti. Tožnica prejema 76.958 HRD, to je 7.125,00 SIT, minimalni znesek, ki še zagotavlja preživetje, pa je določen na 13.000,00 SIT. Tožnica v tožbi navaja, da pri ugotavljanju trajnega vira preživljanja ni bil upoštevan njen katastrski dohodek iz zemljišča v znesku 4.992,21 SIT, ter enak znesek katastrskega dohodka njene hčerke, ki ga ima na podlagi sklepa o dedovanju pravico uživati do svoje smrti. Dalje navaja, da je tudi lastnica hiše in da tako njen skupni dohodek presega minimalni znesek za preživljanje. Predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi ter njenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da tožena stranka ponovno odloči v zadevi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je pri odločanju upoštevala tudi katastrski dohodek, ki po potrdilu, ki ga je tožnica predložila znaša 3.578,00 SIT, vendar pa tožnica kljub temu ne dosega zneska, ki po predpisih o socialnem varstvu še zagotavlja materialno in socialno varnost. Predlaga, da vrhovno sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da mora oseba, ki želi pridobiti državljanstvo Republike Slovenije z redno naturalizacijo, med ostalimi pogoji imeti tudi zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Ta minimum določa zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92), in znaša 60 % zajamčene plače (24. člen). Med sredstva za preživljanje je po istem zakonu treba šteti tudi dohodek iz kmetijske dejavnosti, in to v skladu z metodologijo, ki jo sedaj določa pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči (Uradni list št. 57/94), ki ga je izdala ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Pri preračunavanju katastrskega dohodka se upošteva določen količnik za preračun katastrskega dohodka, ki ga objavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (4. člen pravilnika), ta količnik je od 1.10.1994 določen na 4 (Uradni list RS, št. 57/94).

Iz upravnih spisov izhaja, da tožnica ima določen katastrski dohodek, in sicer iz nepremičnin, ki jih ima v solasti s svojo hčerko, in to od svojega deleža in od deleža hčerke, ker je le-ta uživanje teh nepremičnin prepustila tožnici do njene smrti. Pri odločanju pa tožena stranka tega katastrskega dohodka ni upoštevala, saj iz izpodbijane odločbe to ne izhaja, čeprav v odgovoru na tožbo tožena stranka meni, da tudi ob upoštevanju katastrskega dohodka tožnica nima dovolj sredstev, ki bi ji zagotavljala materialno in socialno varnost. Katastrski dohodek, ki ga uživa tožnica, se šteje v sredstva za preživljanje tako, da se ga najprej pomnoži z določenim količnikom in dobljen znesek deli z 12 (meseci) ter tako dobljen znesek prišteje k ostalim mesečnim prihodkom.

Glede na obrazloženo je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).