Jedro

Uveljavitev novele ZIZ-J sama po sebi ni povzročila potrebe, da upniki dosežejo spremembo že pravnomočnih sklepov o izvršbi z upoštevanjem novih, za dolžnika strožjih omejitev izvršbe na njihove denarne prejemke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo predlog upnice z dne 23. 9. 2014. 2. Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve procesnih določb iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki po mnenju pritožnice povzroča nezakonitost izpodbijanega sklepa. Ne strinja se s prvostopnim stališčem, da je zavrnjeni predlog upnice nepotreben za varstvo njenih pravic in položaja v izvršilnem postopku. Zmotno naj bi bilo prepričanje, da dolžnikov dolžnik sam neposredno na podlagi zakona pazi na to, da se plačila pravilno izvrši, ker mora po uradni dolžnosti poznati tudi omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ, spremenjene s 25. členom novele ZIZ-J, pri čemer 82. člen ZIZ-J jasno določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo ZIZ-J, nadaljujejo in dokončajo po določbah ZIZ-J. Pritožnica izpostavlja, da tudi v izvršbi pravnomočnost sodnih odločb veže stranke in tiste, ki se nanje nanašajo. S predmetnim sklepom o izvršbi pa je izrecno določeno, da mora dolžniku od pripadajoče mu pokojnine ostati najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. ZPIZ kot dolžnikov dolžnik je na ta pravnomočni sklep o izvršbi vezan in vanj ne sme posegati, posledično upnici pri izvrševanju tega sklepa tudi po uveljavitvi novele ZIZ-J nakazuje iste zneske, kot jih je do tedaj. Ker naj bi bil upničin predlog potreben za poplačilo preživninske terjatve, je prvostopno sodišče po prepričanju pritožnice z izpodbijanim sklepom neutemeljeno zavrnilo tudi njene nadaljnje izvršilne stroške. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je bila na predlog upnice na podlagi izvršilnega naslova s sklepom o izvršbi z dne 11. 6. 2013 dovoljena predlagana izvršba za izterjavo upničine denarne terjatve iz naslova zakonite preživnine z rubežem dolžnikove pokojnine in njegovih ostalih prejemkov. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen dne 29. 10. 2013. 6. V času izdaje sklepa o izvršbi veljavna zakonska ureditev omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika (102. člen ZIZ pred novelo ZIZ-J) je sicer nekoliko drugače (za dolžnika ugodneje) določala višino omejitve(1). Vendar pa uveljavitev novele ZIZ-J sama po sebi ni povzročila potrebe, da upniki dosežejo spremembo že pravnomočnih sklepov o izvršbi z upoštevanjem novih, za dolžnika strožjih omejitev izvršbe na njihove denarne prejemke(2).

7. Takoj po uveljavitvi novele ZIZ-J(3) se je pojavilo vprašanje, kako je z izvrševanjem sklepov o izvršbi, ki so bili izdani pred 30. julijem 2014 in torej vsebujejo še prejšnjo opredelitev omejitve izvršbe.

8. ZIZ-J prehodno obdobje določa v 82. do 84. členu. V prvem odstavku 82. člena določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo ZIZ-J, torej pred 30. julijem 2014, nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-J, če ni v drugih prehodnih določbah določeno drugače. 9. Ker ZIZ-J v prehodnih določbah glede uporabe spremenjenega 102. člena ZIZ ne določa nobene izjeme glede prehodnega obdobja, je treba uporabiti prvi odstavek 82. člena ZIZ-J in torej v vseh primerih izvršitve sklepov po 30. juliju 2014 uporabiti določbe spremenjenega člena, tako glede obsega izvršbe na denarne prejemke(4) kot tudi glede nove (višje) omejitve. Zakon tako velja neposredno tudi za vse sklepe o izvršbi, izdane pred uveljavitvijo ZIZ-J, saj je bil v teh zadevah izvršilni predlog vložen pred 30. julijem 2014. 10. V zvezi s pritožbenimi navedbami o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki vsebuje „stare“ omejitve izvršbe (pred uveljavitvijo ZIZ-J), sodišče druge stopnje opozarja, da le izrek sklepa o izvršbi postane pravnomočen, v izreku pa je dovoljena izvršba in odmerjeni izvršilni stroški, v nekaterih primerih je tudi določen izvršitelj. Običajno sklepi o izvršbi sicer vsebujejo nekatere pripise oziroma opozorila v povezavi s posameznimi izvršilnimi sredstvi. Tako pogosto (kot v obravnavanem primeru) sklepi o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke vsebujejo tudi opredelitev omejitev iz 102. člena ZIZ, vendar je takšno opredelitev mogoče smiselno šteti le kot obrazložitev sklepa, nikakor pa ne more biti to del izreka sklepa, ne glede na to, kakšno vsebinsko zgradbo in opredelitve vsebine vsebuje posamezni sklep o izvršbi.(5) Drugačno stališče, za katerega se smiselno zavzema pritožba, da naj bi šlo za del sklepa o izvršbi, na katerega se razteza pravnomočnost, bi bilo tudi v nasprotju z že omenjenim prvim odstavkom 82. člena ZIZ-J, ki povsem jasno določa, da se tudi "stari" sklepi o izvršbi izvršujejo po novem, torej tudi po novi omejitvi iz 102. člena ZIZ.

11. Po vsem obrazloženem v vsakem primeru, ne glede na to, ali so navedene v izreku ali zgolj v obrazložitvi, začnejo omejitve in izvzetja izvršbe veljati in se uporabljati z dnem 30. 7. 2014, torej z uveljavitvijo novele ZIZ-J(6). Pravilno je zato prvostopno stališče, da jih je dolžan poznati in upoštevati tudi dolžnikov dolžnik pri izvrševanju sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, zato izpostavljene spremembe zakona same po sebi ne zahtevajo spremembe sklepa o izvršbi, za katero se je zavzemala upnica. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo upničin predlog v tej smeri kakor tudi njen predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so se glede na zavrnitev upničinega predloga pokazali kot nepotrebni.

12. Vse obrazloženo je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V zvezi z v pritožbi izpostavljenim, da dolžnikov dolžnik vendarle ne upošteva spremenjenih omejitev izvršbe, saj upnici pri izvrševanju sklepa o izvršbi tudi po uveljavitvi novele ZIZ-J nakazuje iste zneske kot prej, sodišče druge stopnje pripominja, da bi v tem primeru lahko šlo za nepravilnost pri opravljanju izvršbe, ki jo je mogoče odpraviti brez posega v sklep o izvršbi (52. člen ZIZ).

14. Ker upnica s pritožbo ni uspela, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : V skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J je sicer splošna omejitev izvršbe znašala enako - do 2/3 prejemkov, vendar je moral dolžniku ostati najmanj znesek v višini minimalne plače oz. v primeru privilegiranih terjatev najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače. Op. št. (2) : V spremenjeni določbi 102. člena ZIZ po noveli ZIZ-J znaša kot do zdaj splošna omejitev izvršbe do 2/3 prejemkov, vendar po novem lahko seže izvršba do 70 % minimalne plače oziroma celo do 50 % minimalne plače v primeru privilegiranih terjatev.

Op. št. (3) : Le-ta je pričela veljati 30. 7. 2014. Op. št. (4) : Le-ta po novem vključuje vse prejemke, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja.

Op. št. (5) : Tako tudi D. Volk: Izvršba na plačo po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 40-41, str. 11-14. Op. št. (6) : Tako tudi v: Sodnikov informator - 1/2015, str. 18.