Jedro

Predlagatelj je vložil predlog za postavitev skrbnika nasprotni udeleženki. Zaradi ugotovitve, ali so pri nasprotni udeleženki podani razlogi za postavitev pod skrbništvo, je sodišče postavilo izvedenko, ki je ugotovila, da je pri nasprotni udeleženki podan obstoj duševne bolezni, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Predlagatelj je po tem umaknil predlog. Sodišče prve stopnje je umik predloga vzelo na znanje ter pravilno v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1 postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, saj je glede na v postopku pridobljeno mnenje ugotovilo okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik predloga A. A. vzelo na znanje ter postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti (I). Nasprotno udeleženko je postavilo pod skrbništvo (II) ter ji odvzelo pravico voliti in biti voljena (V). Za skrbnika je imenovalo njenega sina M. M. (III) ter mu določilo obseg nalog (IV). Ugotovilo je, da skupni stroški postopka znašajo 528 EUR (VI) ter sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti A. A. skupne stroške postopka v višini 528 EUR (VII).

2. Proti navedenemu sklepu je vložil laično pritožbo predlagatelj postopka A. A. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Navaja, da niti center za socialno delo niti sodišče nista upoštevala vzroka oziroma razloga, zaradi katerega se je predlagatelj odločil za vložitev predloga za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo, in sicer zato, da bi se olajšal njen vpis v dom starejših občanov. Kasneje je tako pred centrom za socialno delo kot tudi pred sodiščem večkrat poudaril, da žene ne želi več vpisati v dom, ker želi zanjo skrbeti sam, zaradi česar je tudi odpadel razlog oziroma motiv za postavitev pod skrbništvo. Podane so tudi kršitve procesnega in materialnega prava pred centrom za socialno delo, ker upravni organ ni vodil postopka po procesnem zakonu. Zapisnik upravnega organa je pomanjkljiv, prav tako ni celotne dokumentacije, upravni organ pa pritožnika ni seznanil, da lahko postopek pred sodiščem teče tudi po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj A. A. je dne 8. 5. 2019 na sodišče vložil predlog za postavitev nasprotne udeleženke B. B. pod skrbništvo. Iz njegovega predloga izhaja, da nasprotna udeleženka zaradi psihofizičnega stanja ni zmožna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Na podlagi prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika2 sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in imenuje skrbnika. Zaradi ugotovitve, ali so pri nasprotni udeleženki podani razlogi za postavitev pod skrbništvo, je sodišče postavilo izvedenko doc. dr. Š. Š., ki je mnenje izdelala dne 24. 6. 2019. Iz mnenja izhaja, da je pri nasprotni udeleženki podan obstoj duševne bolezni, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Navedenih ugotovitev pritožnik ne izpodbija.

5. Na naroku dne 27. 9. 2019 je predlagatelj predlog umaknil. Sodišče prve stopnje je umik predloga vzelo na znanje ter pravilno v skladu z 2. odstavkom 26. člena Zakona o nepravdnem postopku3 postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, saj je glede na v postopku pridobljeno mnenje ugotovilo okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo.

6. Razlog, motiv oziroma vzrok, zaradi katerega je predlagatelj vložil predlog, ki je privedel do uvedbe tega postopka, je pravno neodločilen.

7. Kršitve, ki naj bi jih storil upravni organ, bi moral pritožnik uveljavljati pred tem organom oziroma v tistem postopku, v katerem naj bi mu bile kršene pravice.

8. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju DZ. 3 V nadaljevanju ZNP-1.