Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2.a odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. navedlo njun neopravičen izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018. Posledica, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je predpisana za primer, ko z zaslišanja neopravičeno izostane stranka (2. odstavek 258. člena ZPP), posledice neopravičenega izostanka priče pa so urejene v 241. členu ZPP. Slednji pa ne predvideva opustitve zaslišanja priče. Izostanek omenjenih prič z naroka, ne glede na njegov razlog, torej ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z njunim zaslišanjem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 83818/2017 z dne 20.9.2017, tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 55,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo storitve pomoči toženi stranki pri izdelavi in postavitvi sejemskega prostora v B. (Italiji), pri čemer sta se pravdni stranki dogovorili za plačilo po urni postavki. Na tej podlagi je tožeča stranka toženi stranki izdala zadevni računa št. 11-2017 z dne 31.5.2017 v znesku 1.785,00 EUR za 105 opravljenih ur (priloga A2 spisa). Med strankama je sporno, ali je tožeča stranka dejansko opravila dogovorjeno delo v vtoževanem obsegu. V dokaz slednjega je tožeča stranka (že v dopolnitvi tožbe)1 med drugim predlagala tudi svoje zaslišanje ter zaslišanje prič A. Z. in J. M. Sodišče prve stopnje je zaradi neopravičenega izostanka tožeče stranke in z njene strani predlaganih prič A. Z. in J. M. z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018 sklenilo, da navedenih dokazov ne bo izvedlo ter zaključilo, da tožeča stranka svojih trditev, da je opravila dogovorjeno delo, ni uspela dokazati, zaradi česar do vtoževanega plačila ni upravičena. Posledično je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje med drugim očita neutemeljeno zavrnitev njenih dokaznih predlogov po njenem zaslišanje ter zaslišanju prič A. Z. in J. M. 8. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 26.9.2018 (list. št. 81 - 84 spisa) izhaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da bo na naslednjem naroku, ki bo dne 21.11.2018 ob 10:45 uri, zaslišalo tudi tožečo stranko, kar je pooblaščenka tožeče stranke vzela na znanje, pri čemer je bila opozorjena tudi na to, da se s seznanitvijo s programom vodenja postopka skladno s 3. odstavkom 279.č člena ZPP štejejo vabila na naroke za vročena. Navedeno skladno z 2. odstavkom 261. člena ZPP pomeni, da je bilo vabilo tožeči stranki na zaslišanje dne 21.11.2018 vročeno osebno.2 Pooblaščenka tožeče stranke se je zavezala o zaslišanju dne 21.11.2018 obvestiti tudi pričo A. Z. Pričo J. M. pa je sodišče prve stopnje pravilno vabilo na naslov, ki ga je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe (vabilo in vročilnica na list. št. 85 do 86 spisa).

9. Tudi tožeča stranka sama v pritožbi navaja, da se je z omenjenima pričama pred razpravno dvorano dne 21.11.2018 zglasila že po zaključku naroka.3 Gre torej za izostanek z naroka4, za katerega tožeča stranka tudi v pritožbi ne navede (in še manj izkaže) nobenega upravičenega razloga.5 Skladno z določbo 2. odstavka 258. člena ZPP tako sodišče prve stopnje tožeče stranke ni bilo dolžno zaslišati.

10. Navedeno pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ne more veljati za neupravičen6 izostanek omenjenih prič z zadevnega naroka. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, v skladu s katerim mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (5. člen ZPP). Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, vendar mora biti zavrnitev (ustavno) upravičena ter ustrezno obrazložena. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče tako zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano (ne pa tudi obratno - če je glavni dokaz uspel, bo dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz moralo ugoditi7), 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.8

11. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. navedlo njun neopravičen izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018. Posledica, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je predpisana za primer, ko z zaslišanja neopravičeno izostane stranka (2. odstavek 258. člena ZPP), posledice neopravičenega izostanka priče pa so urejene v 241. členu ZPP. Slednji pa ne predvideva opustitve zaslišanja priče. Izostanek omenjenih prič z naroka, ne glede na njegov razlog, torej ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z njunim zaslišanjem.9

12. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. Ker je tožnik z njunim zaslišanjem dokazoval pravno pomembna dejstva (t. j. dejstva v zvezi z obsegom, v katerem so bila opravljena zadevna dela), katerih dokazanost bi lahko privedla do drugačne rešitve spora, je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

13. Pritožbi tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj obravnavane kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja učinkovite pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I) ne more samo odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP). Na podlagi zaslišanja omenjenih prič utegne iti po pomenu in vsebini za praktično novo, v bistvenem dopolnjeno dokazno oceno iz 8. člena ZPP o celem sklopu dejstev in okoliščin glede obsega opravljenih del, vse z neposrednim vplivom na končno odločbo, zato je smiselno in prav, da ugotovljeno postopkovno kršitev odpravi in dokazni postopek dopolni prav sodišče prve stopnje, saj bosta posledično le tako strankama zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe. Glede na datum zaključka glavne obravnave, ki je bil novembra 2018, medtem ko se je postopek začel septembra 2017, pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

14. Ker je bilo potrebno že zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilne, ni odgovarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

15. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo priči A. Z. in J. M. ponovno povabiti na zaslišanje. V primeru, da se vabilu ne bosta odzvali, bo moralo uporabiti ukrepe iz 241. člena ZPP. Če bo ugotovilo, da dokaza v primernem roku ne bo mogoče izvesti, pa naj ravna skladno z 219. členom ZPP. V kolikor bo tožnik osebno pristopil na narok, ki ga bo sodišče prve stopnje razpisalo za zaslišanje omenjenih prič, ter predlagal, da se zasliši tudi njega, tega dokaznega predloga ne bo moglo zavrniti zgolj zaradi njegovega izostanka s prejšnjega naroka.10 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je na tožeči stranki breme, da dokaže, da je opravila dela, za katera tožena stranka trdi nasprotno, medtem ko je na toženi stranki breme dokazovanja s strani tožeče stranke nekvalitetno opravljenih del.11

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

17. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 18. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

19. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi z dne 20.9.2017 je izvršilno sodišče s sklepom z dne 9.10.2017 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (2. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ). 2 Smiselno enako npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1122/2012 z dne 10.12.2013. 3 Enako izhaja tudi iz zapisnika o naroku za glavno obravnavno z dne 21.11.2018 (list. št. 96 in 97 spisa) ter uradnega zaznamka z dne 21.11.2018 (list. št. 99 spisa). 4 Npr. sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 205/2009 z dne 20.11.2009 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 592/2009 z dne 11.1.2010. 5 Tožeča stranka v pritožbi povsem pavšalno navaja, da je skupaj z zgoraj navedenima pričama razpravno dvorano našla šele po zaključku naroka. 6 Tudi navedeni priči, ki sta bili na narok dne 21.11.2018 pravilno vabljeni, svojega izostanka nista opravičili. 7 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 358. 8 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 716/2018 z dne 19.10.2018 in opr. št. I Cp 1561/2017 z dne 20.9.2017 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 368/2004 z dne 1.12.2005. 9 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 11/2013 z dne 22.1.2015, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1561/2017 z dne 20.9.2017 ter odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 805/2017 z dne 18.1.2018 in opr. št. Pdp 35/2013 z dne 18.1.2013. 10 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2395/2017 z dne 12.4.2018 in opr. št. I Cp 1561/2017 z dne 20.9.2017. 11 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 611/2013 z dne 1.10.2013.