Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obrazložitev glede neizvedbe glavne obravnave ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali obrazložitev glede neizvedbe glavne obravnave ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4218-25403/2018-6 z dne 23. 2. 2019 (I. točka izreka) in odločilo o stroških upravnega spora (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ ugotovil, da se tožnik v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) šteje za rezidenta Slovenije od 1. 1. 2018 dalje.

2. V obrazložitvi pravnomočne sodbe je Upravno sodišče pojasnilo, da se rezidentski status za davčne namene ugotavlja izključno na podlagi slovenske notranje zakonodaje. Glede okoliščin, ki jih je navajal tožnik (državljanstvo Bosne in Hercegovine, v nadaljevanju BIH, ter zaposlitev in stalno prebivališče v BIH), je menilo, da se je o njih zadostno in s pravimi razlogi izrekel že pritožbeni davčni organ. Dodalo je, da je tožnik navedbe in dokaze o tem, da je davčni rezident BIH prvič podal v upravnem sporu, ne da bi za to navedel upravičene razloge. Zato jih na podlagi 20. in 52. člena ZUS-1 pri odločanju ni upoštevalo. Opustitev izvedbe glavne obravnave je Upravno sodišče utemeljilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Hkrati je navedlo, da so bili relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Tožnik v obrazložitvi predloga opozarja, da odločanje brez glavne obravnave pomeni neposreden poseg v pravico stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Meni, da pavšalna obrazložitev Upravnega sodišča, da so bili relevantni dokazi že izvedeni in pravilno presojeni, ob manjku izvedbe dokazov v predhodnem postopku, predstavlja kršitev obrazložene sodne odločbe.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpolnjeni glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Glede uporabljene pravne podlage iz druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, s katero je Upravno sodišče utemeljilo izjemo od odločanja na glavni obravnavi, je namreč Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 22/2020 že ugotovilo, da je protiustavna in da je sodišče ne sme uporabljati. Zato gre pri dopuščenem vprašanju za pravno vprašanje, glede katerega lahko odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

7. Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.