Jedro

Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je ta gospodarski družbi prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti, je po presoji pritožbenega sodišča tak ukrep, zaradi katerega pravice ali pravne koristi tožnic že zaradi narave tega ukrepa ne morejo biti v ničemer prizadete. Sklepanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista stranki v zadevnem inšpekcijskem postopku, je zato pravilno.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. 2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbi tožene stranke z dne 10.9.1999 (v nadaljevanju prva odločba) in z dne 15.9.1999 (v nadaljevanju druga odločba). S prvo odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnic zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enota M. z dne 18.1.1999. S to odločbo je upravni organ prve stopnje gospodarski družbi A.T. d.o.o. prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti"odprtega skladišča" na lokaciji parc.št. 1322 in 1323 k.o. T., ker si za tako dejavnost na navedenem zemljišču ni pridobila ustreznega dovoljenja oziroma odločbe pristojnega organa o izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev za čas, dokler si takšnega dovoljenja ne pridobi. Z drugo odločbo pa je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnic zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enota M. z dne 10.12.1998. S to odločbo je upravni organ prve stopnje gospodarski družbi A.T. d.o.o. prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti "odprtega skladišča" na lokaciji parc.št. 1223 k.o. T., ker si za tako dejavnost na navedenem zemljišču ni pridobila ustreznega dovoljenja oziroma odločbe pristojnega organa o izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev za čas, dokler si takšnega dovoljenja ne pridobi.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je v obravnavani zadevi sporno, ali imata tožnici lastnost stranke v postopku, v katerem se ukrep tržnega inšpektorja nanaša na gospodarsko družbo A.T. d.o.o. Inšpekcijski postopek je postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke (sodba Vrhovnega sodišča RS U 331/92-6). Če poseben predpis za posamezne primere ne določa drugače, je stranka v inšpekcijskem postopku samo pravna ali fizična oseba, ki je na določenem področju kršila predpise in proti kateri inšpektor vodi postopke ter ji odredi določene ukrepe (sklep Vrhovnega sodišča RS U 561/92-6). V postopku inšpiciranja, ali družba A.T. d.o.o. izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje sporne gospodarske dejavnosti, po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti o obstoju na zakon oprtih pravicah ali pravnih koristih tožnic. Če sta tožnici s pismeno vlogo predlagali uvedbo inšpekcijskega postopka, je imela takšna vloga le značaj prijave v smislu 2. odstavka 124. člena ZUP/86 in kot osebi, ki sta opozorili na nezakonito poslovanje gospodarske družbe, izkazujeta zgolj dejanski interes. Tožena stranka je po presoji sodišča prve stopnje v obeh izpodbijanih odločbah pravilno ugotovila, da tožnici nista mogli biti stranki v upravnem postopku na prvi stopnji, ki je tekel pred inšpekcijskim organom.

Tožnici vlagata pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka o upravnem sporu in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, ker sta imeli pravico sodelovati v spornem upravnem postopku. Navajata, da izvajanje inšpekcijske službe ne pomeni zgolj ščitenja javnega interesa, temveč tudi interesov posameznikov, še zlasti, če so ti z nezakonitim ravnanjem inšpicirane osebe neposredno prizadeti, kot sta v konkretnem primeru tožnici. Po njunem mnenju ravnanje inšpektorja v konkretnem primeru, ko je sicer opravil nadzor, niso pa sledile sankcije, ni dopustno. ZUP/86 ob tem, ko določa, kdo je stranka v postopku oziroma, kdo se lahko udeležuje upravnega postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne omejuje te pravice zgolj na tiste upravne postopke, ki niso vodeni po uradni dolžnosti. Glede na to, da sodna praksa ni formalni vir prava, sodišče prve stopnje ni imelo nobene formalne pravne podlage za svojo odločitev. Svoje odločitve sodišče prve stopnje ni natančneje obrazložilo, zlasti ne, v čem se v konkretnem primeru javni interes razlikuje od interesa tožnic. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo iz naslednjih razlogov.

Inšpekcijsko nadzorstvo je oblika nadzora uprave nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov ter je kot tako organizirano in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa. Z inšpekcijskimi ukrepi se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb.

Zaradi tega imajo v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86, ki je veljal v času odločanja tožene stranke) tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete. Takšno stališče je Ustavno sodišče RS sprejelo v odločbi št. Up-3/97 z dne 15.7.1999 in v odločbi št. Up-257/03 z dne 2.10.2003. V obravnavani zadevi gre za ukrep tržnega inšpektorja, da se gospodarski družbi A.T. d.o.o. prepove odpravljanje trgovinske dejavnosti. Med strankama je sporno, ali imata tožnici lastnost stranke v postopku, v katerem se ukrep tržnega inšpektorja nanaša na gospodarsko družbo A.T. d.o.o..

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi pravice ali pravne koristi tožnic glede na vrsto izrečenega inšpekcijskega ukrepa s tem ukrepom niso prizadete in jima zato ne gre položaj strank v tem inšpekcijskem postopku. V obravnavani zadevi gre namreč za ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je ta gospodarski družbi A.T. d.o.o. prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti "odprtega skladišča", ker si za tako dejavnost ni pridobila ustreznega dovoljenja oziroma odločbe pristojnega organa o izpolnitvi z zakonom predpisanih pogojev za čas, dokler si takšnega dovoljenja ne pridobi. Gre torej za ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, zaradi katerega pravice ali pravne koristi tožnic že zaradi narave tega ukrepa ne morejo biti v ničemer prizadete. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilno sklepanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista stranki v upravnem postopku na prvi stopnji, ki je tekel pred inšpekcijskim organom. Pritožbeni ugovor, da bi morali imeti možnost sodelovati v spornem upravnem postopku, zato ni utemeljen. Pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljen tudi pritožbeni ugovor o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijane sodbe. Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih ter odgovore na tožbene navedbe, zato niso bila kršena pravila postopka v upravnem sporu. Pritožbeni ugovori, ki se ne nanašajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, pa tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tej zadevi.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

K točki 2 izreka Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.