Jedro

Sklep o prenosu terjatve glede na navedeno ne posega v položaj dolžnikovega dolžnika in se zaradi spremembe upnika le-ta ne poslabša. To pa ima za posledico, da mu pravni red ne priznava pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi pravnomočnega sklepa VL 62446/2017 z dne 7. 6. 2018, o rubežu denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojih dolžnikov: 1. A. A. na podlagi Pogodbe o vzdrževanju - mesečni pavšal, v višini 13.954,10 EUR, 2. B. B. na podlagi Pogodbe o vzdrževanju - mesečni pavšal, v višini 13.954,10 EUR in 3. C. C. na podlagi Pogodbe o vzdrževanju - mesečni pavšal, v višini 13.954,10 EUR, dovoli prenos zarubljene terjatve, ki jo ima dolžnik do svojih dolžnikov v izterjavo, do višine upnikove terjatve.

2. Sklep s pravočasno pritožbo, kolikor se nanaša nanjo, izpodbija C. C. (v nadaljevanju dolžnikov dolžnik). Navajata, da do dolžnika nima nobenih obveznosti, zaradi česar predlaga, da se ga ne obravnava kot dolžnikovega dolžnika.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Izvršba na denarno terjatev dolžnika se opravlja z rubežem in prenosom, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno (prvi odstavek 104. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Prvo izvršilno dejanje je rubež terjatve, o katerem odloči sodišče s sklepom, zoper katerega je pritožba dolžnikovega dolžnika izrecno izključena (četrti odstavek 107. člena ZIZ). Prenos terjatve (v izterjavo ali namesto plačila) je naslednje izvršilno dejanje, sodišče pa na podlagi prvega odstavka 115. člena ZIZ o tem izda sklep potem, ko postane sklep o rubežu pravnomočen.

5. Tudi v sklepu o prenosu terjatve, enako kot v sklepu o rubežu terjatve, sodišče ne ugotavlja obstoja terjatve, niti ni s tem sklepom dolžnikovemu dolžniku naloženo njeno plačilo. S prenosom terjatve v izterjavo namreč pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev, pridobi torej le procesno aktivno legitimacijo (120. člen ZIZ).

6. Sklep o prenosu terjatve glede na navedeno ne posega v položaj dolžnikovega dolžnika in se zaradi spremembe upnika le-ta ne poslabša. To pa ima za posledico, da mu pravni red ne priznava pravice do pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve, saj nima pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Če dolžnikov dolžnik meni, da dolžniku (oziroma po prenosu upniku) ničesar ne dolguje, bo moral upnik začeti z ustreznim postopkom za prisilno izterjavo zarubljene terjatve, v katerem bo imel dolžnikov dolžnik možnost uveljavljati vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper dolžnika kot svojega upnika. Dolžnikov dolžnik se bo torej lahko branil z uveljavljanjem dejstev, ki jih navaja v pritožbi, v morebitnem drugem postopku, če ga bo zoper njega upnik začel zaradi izterjave te terjatve.

7. Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinske presoje pritožbe, višje sodišče pa na njen obstoj pazi po uradni dolžnosti. Če pritožnik pravnega interesa za pritožbo nima, je nedovoljena in jo je zato treba zavreči (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).