Jedro

Po dol. čl. 31 ZIZ lahko upnik tekom izvršilnega postopka kadarkoli predlaga predložitev seznama dolžnikovega premoženja, tudi večkrat tekom enega postopka, zakon od njega zahteva le verjeten izkaz, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar kaže na to, da je namen te določbe, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava njegove terjatve, ne pa da se varuje dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog upnika, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik in navajal, da je vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika že oktobra 2003 in da vse do danes s predlaganimi izvršilni sredstvi (rubež premičnin in nematerializiranih vrednostnih papirjev) ni bil uspešen. Upnik je navajal, da je izkazana verjetnost, da ne bo poplačan s predlaganimi sredstvi in da je bil namen upnikovega predloga z dne 23.4.2007 za predložitev seznama premoženja dolžnika, skladno s hitrostjo in ekonomičnostjo postopka ugotoviti, ali je nadaljevanje postopka zoper dolžnika sploh smiselno. Opozoril je tudi na določbo 31. čl. ZIZ, ki pravi, da lahko upnik predlaga predložitev seznama premoženja v primeru, da izvršba s predlaganimi (in ne razpoložljivimi) sredstvi ni uspešna. Upnik je predlagal, da pritožbeno sodišče sklep prvostopnega sodišča razveljavi in da se dolžniku odredi predložitev seznama premoženja.

Dolžnik odgovora na pritožbo ni vložil. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi odločbo prvostopnega sodišča v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz II. odst. 350. čl. v zv. s čl. 366 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s čl. 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pravna podlaga dol. čl. 31 ZIZ, ki jo potrebno uporabiti v tej izvršilni zadevi določa, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča, dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva. V drugem odstavku so navedene tudi obvezne sestavine tega seznama, iz III. odst. 31. čl. ZIZ pa izhaja, da o obveznosti dolžnika sodišče odloči z odredbo.

Sodišče je ugotovilo, da je upnik v tem izvršilnem postopku najprej predlagal izvršilno sredstvo rubež premičnin, nato pa predlagal še nadaljevanje izvršilnega postopka z rubežem dolžnikovih vrednostnih papirjev. Prvostopno sodišče je ocenilo, da upnik še ni v celoti izkoristil možnosti, ki mu jih daje čl. 34 ZIZ, po katerem lahko do konca izvršilnega postopka sodišče, na njegov predlog, dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, in da zato upnikove navedbe še ne dokazujejo stopnje verjetnosti, ki jo zakon zahteva in ki jo mora upnik izkazati, da ne bo mogel biti v celoti poplačan s sredstvi izvršbe, ki so mu na razpolago po ZIZ.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je stališče prvostopnega sodišča zmotno, saj iz 31. čl. ZIZ izhaja, da lahko upnik predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga kadarkoli tekom izvršilnega postopka, tekom enega izvršilnega postopka pa ga lahko predlaga tudi večkrat, zakon pa od njega zahteva zgolj verjeten izkaz, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar kaže na to, da je namen omenjenega ukrepa v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava njegove terjatve, ne pa v varovanju dolžnika. Tako ni pravilna razlaga sodišča, da se predložitev seznama dolžnikovega premoženja lahko zahteva šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva po tem zakonu, saj je takšna razlaga neekonomična in v nasprotju z njenim namenom, kar je zatrjeval tudi upnik v pritožbi, ko je izpostavil, da je njegov namen ugotoviti, ali je nadaljevanje postopka zoper dolžnika sploh smiselno.

Tako je pritožba upnika utemeljena, saj je za pravilno uporabo 31. čl. ZIZ izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča preuranjena, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v ponovno odločanje temu sodišču, pri čemer je upoštevalo dol. 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ.

Prvostopno sodišče pa bo pri ponovnem odločanju o predlogu moralo ponovno presojati, ali so v tem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo predlagane odredbe, ali ni upniku morda uspelo verjetno izkazati, da s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ne bo mogel biti v celoti poplačan ter v tem primeru o predlogu odločiti z odredbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili zaznamovani.