Jedro

Z odpravo odločbe z dne 23. 1. 2008 je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo navedene odločbe, zato od odprave navedene odločbe dalje na njeni podlagi nove pravne posledice ne morejo več nastajati, kar pomeni, da tudi ni mogla postati izvršljiva. Bi pa v obravnavanem primeru pravne posledice lahko nastale iz pravnomočne odločbe z dne 20. 2. 2012, s katero je bila po vsebini nadomeščena odpravljena inšpekcijska odločba z dne 23. 1. 2008.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep o dovolitvi izvršbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana - Kranj, št. 356-02-1082/2005/172 z dne 30. 7. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe v 1. točki izreka ugotovila, da je odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 356-02-1082/2005 z dne 23. 1. 2008 v celoti postala izvršljiva, zato je dovolila izvršitev 2. točke izreka odločbe, ki je postala izvršljiva dne 15. 5. 2012. V 2. točki izreka je tožniku določila naknadni rok 60 dni od vročitve tega sklepa za izpolnitev odrejene obveznosti iz 2. točke navedene odločbe, v nasprotnem primeru pa bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je gradbeni inšpektor dne 23. 1. 2008 tožniku izdal odločbo, katere 1. točko izreka je drugostopenjski organ v postopku odločanja o pritožbi z odločbo z dne 20. 2. 2012 odpravil in nadomestil z novo 1. točko, dodane pa so ji bile tudi nova 2., 3. in 4. točka izreka. Na kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 17. 5. 2012 je gradbeni inšpektor ugotovil, da tožnik v roku 60 dni po prejemu odločbe objekta po odločbi z dne 23. 1. 2008 ni odstranil in ni vzpostavil zemljišča v prejšnje stanje. Odločbo je utemeljil na 290. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep in v obrazložitvi med drugim navedel, da je zmotno stališče tožnika, da je odločba z dne 23. 1. 2008, ki je predmet izvršbe v predmetni zadevi, neobstoječ akt. Navaja, da je sodišče s sodbo z dne 8. 12. 2011 odpravilo točke od 2. do 8. izreka navedene odločbe z dne 23. 1. 2001, ni pa odpravilo tudi 1. točke izreka. Ker je bila z odločbo drugostopenjskega upravnega organa z dne 20. 2. 2012 izreku odločbe upravnega organa z dne 23. 1. 2008 dodana nova 2. točka izreka, s katero je bilo odločeno, da mora tožnik v roku 60 dni po prejemu odločbe na svoje stroške odstraniti objekte iz 1. točke izreka odločbe z dne 23. 1. 2008 ter vzpostaviti prejšnje stanje in ker je bila odločba z dne 20. 2. 2012 tožniku nedvomno vročena 15. 3. 2012, je odločba z dne 23. 1. 2008 postala v 2. točki izreka nesporno izvršljiva s potekom 60 dnevnega roka, torej dne 15. 5. 2012. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bila odločba inšpektorja z dne 23. 1. 2008 v celoti odpravljena s sodbo Upravnega sodišča RS z dne 8. 12. 2011. Neobstoječe odločbe pa ni mogoče in tudi ni dopustno izvršiti. Navaja tudi, da se ne da preizkusiti niti 2. točke izreka, saj je toženka v svoji obrazložitvi zgolj pavšalno ocenila, da ta način in rok izvršbe omogoča izpolnitev zavezančeve obveznosti v celoti, pri čemer konkretnih razlogov ne navede. S postavitvijo tako kratkega roka je bilo tožniku kršeno načelo varstva zasebnih interesov in sorazmernosti, saj tako v kratkem roku ni možno odstraniti spornih objektov, ter je predhodno treba pripraviti projektno dokumentacijo za odstranitev objektov, ki mora vsebovati tudi dokumentacijo o ukrepih za preprečevanje emisij in prahu ter drugih nevarnih snovi in o ravnanju z gradbenimi odpadki, to pa po vedenju tožnika v povprečju traja najmanj 60 dni. Pri tem se sklicuje tudi na 7. točko 2. člena Zakona o graditvi objektov, po katerem izvedba gradbenih in drugih del obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta, kar pomeni, da mora zavezanec ob samem rušenju objekta v celoti slediti vsem zahtevam (vključno z vsemi soglasji), ki jih zakon predpisuje za gradnjo. Izpostavlja pa tudi načelo sorazmernosti, opredeljeno v tretjem odstavku 7. člena ZUP, pri izbiri sredstva prisile in izvajanju izvršbe pa v prvem odstavku 285. člen ZUP. Sklicuje se tudi na 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep v celoti odpravi in toženi stranki naloži v plačilo priglašene stroške postopka z obrestmi.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je toženka na podlagi 290. člena ZUP ugotovila, da je postala odločba z dne 23. 1. 2008 izvršljiva in kdaj je postala izvršljiva ter dovolila izvršbo njene 2. točke izreka.

Tožnik nima prav, ko zatrjuje, da je bila odločba z dne 23. 1. 2008 s sodbo tega sodišča I U 1098/2001 z dne 8. 12. 2001 v celoti odpravljena. Kot pravilno ugotavlja toženka, sodišče s tem, ko je odpravilo tudi 1. točko izreka drugostopenjske odločbe z dne 4. 5. 2011, ni poseglo v 1. točko izreka prvostopenjske odločbe z dne 23. 1. 2008. Je pa v njo posegel drugostopenjski organ z odločbo z dne 20. 2. 2012, s tem, ko jo je odpravil in jo nadomestil z novo 1. točko. Pri tem je treba poudariti, da se vsebina 1. točke izreka odločbe z dne 23. 1. 2008 in 1. točke izreka odločbe z dne 20. 2. 2012, s katero je bila ta nadomeščena, po vsebini ne ujemata v celoti. V odločbi z dne 20. 2. 2012 so navedene drugačne tlorisne dimenzije gospodarskega objekta, ki naj se odstrani, ni navedenih treh škarp, ki jih odločba z dne 23. 1. 2008 vsebuje, druge pa so tudi parcelne številke zemljišč, na katerih se objekti nahajajo.

Ker v zadevi ni sporno, da so bile ostale točke izreka odločbe z dne 23. 1. 2008 odpravljene že s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1098/2011 z dne 8. 12. 2011, je bila z odločbo drugostopenjskega organa odpravljena odločba z dne 23. 1. 2008 v edinem delu, v katerem prej še ni bila odpravljena (1. točki izreka).

Pravne posledice odprave odločbe določa prvi odstavek 281. člena ZUP, po katerem se, če se odločba odpravi, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Navedeno pomeni, da se z odpravo odločbe vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe in se zadeva vrne v stanje pred to odločbo. Z odpravo odločbe nove pravne posledice na njeni podlagi ne morejo več nastajati.

Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da je bilo z odpravo odločbe z dne 23. 1. 2008 vzpostavljeno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo navedene odločbe, zato od odprave navedene odločbe dalje na njeni podlagi nove pravne posledice ne morejo več nastajati, kar pomeni, da tudi ni mogla postati izvršljiva. Bi pa v obravnavanem primeru pravne posledice lahko nastale iz pravnomočne odločbe z dne 20. 2. 2012, s katero je bila po vsebini nadomeščena odpravljena inšpekcijska odločba z dne 23. 1. 2008. Ker je v izreku izpodbijanega sklepa navedeno, da je postala izvršljiva odločba z dne 23. 1. 2008, iz obrazložitve pa izhaja, da je bila ta v celoti odpravljena in nadomeščena z novo, sta si izrek in obrazložitev sklepa med seboj v nasprotju. Poleg tega je toženka z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ustvarila situacijo, ko sploh ni jasno, glede česa je dovoljena izvršbe, ali glede objektov iz 1. točke izreka odločbe z dne 23. 1. 2008, ali objektov iz 1. točke izreka odločbe z dne 20. 2. 2012, s katero je bila nadomeščena 1. točka izreka odločbe z dne 23. 1. 2008. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev določb postopka odpraviti. Ker gre zgolj za procesno kršitev, ki jo je mogoče odpraviti brez izvedbe dodatnega dokaznega postopka, mora toženka nov akt izdati v roku 8 dni od dneva prejema sodbe.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša še za 20% DDV, torej za 70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).