Jedro

Obvestilo, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, je bilo izdano na podlagi 160. člena ZEN. Z njim ni neposredno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je ta le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra - po tem ko so bili glede na dejansko stanje v naravi na predpisan način ugotovljeni - vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih. Ker gre za seznanitev stranke z dejstvi (vrsta rabe, katastrska kultura so dejstva) in se v tem postopku (še) ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti, obvestilu ni mogoče dati pomena odločbe v smislu ZUP in ga brez izrecne pravne podlage ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so po zakonu predvidena za uveljavljanje nepravilnosti pri izdaji upravnega akta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožnika zoper obvestilo št. 02112-1739/2010-6 z dne 7. 9. 2010. V obrazložitvi navaja, da je navedeno obvestilo izdala na zahtevo A.A., B.B. in C.C. v postopku vpisa spremembe podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda na parc. št. 220/6 v katastrski občini 1773 ... Vpis sprememb se je v evidenci zemljiškega katastra izvedel v skladu s predloženim elaboratom geodetske storitve, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje G., d.o.o., ter potrdil odgovorni geodet D.D. Upravni organ pojasnjuje, da je bil postopek vpisa sprememb podatkov izveden v skladu s 160. členom ZEN, ki določa, da geodetska uprava o vpisu sprememb podatkov izda obvestilo, z odločbo pa odloči le, če je treba zahtevo za vpis zavrniti. Ker je v konkretnem primeru ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za vpis sprememb podatkov, je izdal zgolj obvestilo, ki pa nima narave odločbe oziroma takšnega upravnega akta, s katerim bi odločil o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, in zoper katerega bi bila dovoljena pritožba. Če katera izmed strank meni, da je bilo dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, ali da je v postopku prišlo do napačne uporabe materialnih predpisov ali kršitev pravil postopka, tega z uveljavljanjem pravnih sredstev ne more sanirati. Kolikor se za vložitev zahteve upravičena stranka z vpisanimi podatki ne strinja, lahko vloži novo zahtevo za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru, kateri mora priložiti ustrezen elaborat geodetske storitve. Upravni organ je tožnikovo pritožbo zoper obvestilo zavrgel na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopenjski sklep, ki ga je presodil za pravilnega. Pojasnil je še, da je vrsta rabe, evidentirana v zemljiškem katastru, uradna evidenca o dejanski rabi zemljišča, obvestilo po desetem odstavku 160. člena ZEN pa ima značaj potrdila o navedenih dejstvih.

Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve materialnega prava in kršitev pravil postopka. Pravila postopka so bila kršena zato, ker mu že od samega začetka ni bila dana možnost, da bi se kot eden od sodedičev in skupnih lastnikov aktivno vključil v postopek spremembe vrste rabe zemljišča, temveč je bil o tem obveščen šele s sprejemom sklepa o prekinitvi postopka za preveritev zaščitene kmetije zaradi vložene zahteve za spremembo vrste rabe s strani sodedičev. Po določbah ZEN sicer lahko izdajo elaborata naroči eden od solastnikov ali skupnih lastnikov, v postopku izdaje elaborata pa morajo sodelovati vsi solastniki ali skupni lastniki. V obravnavanem primeru pa je bil elaborat naročen od treh od skupno štirih dedičev, nato pa celoten postopek izdaje elaborata izveden brez tožnikove vednosti in prisotnosti. O postopku je sam delal poizvedbe, njegove pripombe pa je organ vehementno zavračal z na pol obrazloženimi odgovori. Ker so bili v postopek vključeni samo trije od štirih lastnikov, to pomeni, da elaborat ni bil sestavljen v skladu s predpisi in kot tak ni izpolnjeval pogojev iz šestega odstavka 160. člena ZEN. Organ bi moral vlagatelje pozvati na odpravo pomanjkljivosti in če ta ne bi bila odpravljena, zahtevo zavreči. Ravnal je v nasprotju s šestim in sedmim odstavkom 160. člena ZEN in ni upošteval 7. člena tega zakona. Tožnik se sklicuje tudi na 9. člen ZEN in v zvezi z njim navaja, da je bil organ pred izdajo obvestila obveščen o napaki, do katere je prišlo pri evidentiranju sprememb, vendar je kljub temu obvestilo izdal. Pojasnjuje, da bi sprememba dejanske rabe imela vpliv na njegov položaj v zapuščinskem postopku, kjer se postavlja vprašanje, ali je zapuščina zaščitena kmetija, na kar pa vpliva vrsta rabe parc. št. 220/6. Zato bi se moralo obvestilo vsebinsko smatrati kot odločba, zoper katero bi moral imeti možnost pritožbe. Opredelitev upravnega organa o pravnem pomenu obvestila pomeni kršitev 2., 22. in 25. člena Ustave RS. Oba upravna organa navajata, da se podatki v katastru evidentirajo po dejanskem stanju, kar v praksi pomeni, da se ugotavlja dejansko stanje. V vseh drugih postopkih pred sodnimi in upravnimi organi je mogoče zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vložiti pravno sredstvo, v konkretnem postopku pa je tožniku ta možnost odvzeta. Deseti odstavek 160. člena ZEN bi moral določati, da se v primeru spremembe vrste rabe in drugih podatkov izda odločba. Tožnik se sklicuje tudi na sodbo tega sodišča opr. št. U 214/2007, izdano v postopku zaradi vnosa spremembe meje, določene v sodnem postopku, v državni koordinatni sistem. Predlaga, da sodišče prvostopenjski sklep št. 02112-1739/2010-8 z dne 16. 9. 2011 odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijanem aktu.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je sporno, ali je bila tožniku utemeljeno odrečena pravica do pritožbe zoper obvestilo o vpisu sprememb katastrskih podatkov v evidenci zemljiškega katastra, kar je upravni organ utemeljil s tem, da obvestilo nima učinka odločbe.

Upravna odločba v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je posamični pravni akt upravnega organa ali nosilca javnih pooblastil, s katerim se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. in 207. člen ZUP).

Obvestilo, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, je bilo izdano na podlagi 160. člena ZEN. Po tej določbi vodi geodetska uprava v zemljiškem katastru podatke o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih še do 30. 6. 2012. Iz določbe izhaja, da je prvi del postopka vpisa sprememb podatkov tehnične narave – geodetsko podjetje izdela elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda, drugi del pa je upravni postopek, v katerem geodetska uprava obravnava zahtevo za vpis sprememb podatkov. Če niso izpolnjeni formalni pogoji, zahtevo zavrže (osmi odstavek 160. člena ZEN), ob vsebinskih pomanjkljivostih pa zahtevo zavrne (deveti odstavek 160. člena ZEN). Če oceni, da so izpolnjeni pogoji za vpis sprememb podatkov – takšne so bile ugotovitve upravnega organa v obravnavanem primeru – vpiše spremenjene podatke (deseti odstavek 160. člena ZEN). V tem primeru ne izda odločbe, ampak o izvršenem vpisu z obvestilom obvesti vlagatelja zahteve in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.

Ob navedeni zakonski ureditvi je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna. Z obvestilom ni neposredno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je ta le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra - po tem ko so bili glede na dejansko stanje v naravi na predpisan način ugotovljeni - vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih (deseti odstavek 160. člena ZEN). Ker gre za seznanitev stranke z dejstvi (vrsta rabe, katastrska kultura so dejstva) in se v tem postopku (še) ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti, obvestilu ni mogoče dati pomena odločbe v smislu ZUP in ga brez izrecne pravne podlage ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so po ZUP predvidena za uveljavljanje nepravilnosti pri izdaji upravnega akta. Zato je po presoji sodišča upravni organ pravilno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper obvestilo kot nedovoljeno. V zvezi s tožbeno navedbo, da se v upravnih in sodnih postopkih lahko izpodbija zmotno ali nepopolno dejansko stanje, sodišče odgovarja, da to velja, če je dejansko stanje podlaga za pravno odločitev, za kar pa po povedanem pri izdaji obvestila ne gre. Ker z obvestilom ni odločeno o pravici ali obveznosti, se tožnik tudi ne more sklicevati na kršitev ustavnih pravic do enakega varstva in do pravnega sredstva.

Pravilnost ugotovitve drugačne vrste rabe, katastrske kulture in razreda kot je vpisana v zemljiškem katastru, je po 160. členu ZEN urejena znotraj postopka vpisa sprememb podatkov. Šesti odstavek te določbe predpisuje, da geodetska uprava po prejemu zahteve za vpis spremembe podatkov preizkusi, ali elaborat sprememb vsebuje vse predpisane sestavine, in ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje sprememb. Gre za preizkus elaborata z vidika strokovnosti in skladnosti s predpisi s področja geodetske dejavnosti. Vprašanje strank postopka vpisa sprememb podatkov pa ureja tretji odstavek 11. člena ZEN.

Da opredelitev upravnega organa do zgoraj navedenih vprašanj ne more uveljavljati s pritožbo zoper obvestilo (ker to ni upravni akt), je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ. Zato se do enakih tožbenih navedb, da so bile v postopku vpisa sprememb podatkov storjene nepravilnosti v zvezi z njegovo udeležbo v postopku in v zvezi s samim elaboratom, sodišče konkretno ne opredeljuje, ker to na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati. Kolikor pa se tožnik sklicuje na sodbo opr. št. U 214/2007, sodišče ugotavlja, da je bila ta sodba izdana na podlagi drugačnega dejanskega stanja, kot je v obravnavanem primeru. V zadevi, ki jo je sodišče obravnavalo pod opr. št. U 214/2007, je upravni organ evidentiral mejo v državnem koordinatnem sistemu na podlagi novega elaborata in se ni ugotavljala zgolj spremembo vrste rabe zemljišča. O evidentiranju urejene meje pa se po ZEN izda odločba (40. člen ZEN). Stališče v tej sodbi, da se z obvestilom iz 160. člena ZEN ne odloča o pravicah ali obveznostih, tako ne spreminja prakse tega sodišča. V obravnavanem primeru tudi ne gre za postopek po 9. členu ZEN, na katerega se tožnik tudi sklicuje v tožbi. Navedena določba se nanaša na situacije, ko obstoji neskladje med vpisom v zemljiški kataster ter listinami in dokazi, ki so podlaga za vpis. Tožnik pa takega neskladja niti ne zatrjuje, ampak navaja, da je bil v zemljiškem katastru vpisan podatek na podlagi elaborata (torej se elaborat in vpisani podatek ujemata), glede katerega sicer meni, da ni v skladu z zakonom.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi tožnik sam svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).