Jedro

Tožniku je bila res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 8. 7. 2021 in št. ... z dne 8. 6. 2021 in da se tožeči stranki prizna pravica do starostne pokojnine od 1. 6. 2021 dalje, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 8. 7. 2021 in z dne 8. 6. 2021 ter tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine od 1. 6. 2021 dalje. Hkrati je odločilo, da bo toženec o odmeri in izplačevanju starostne pokojnine odločil v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V 28. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) je določeno, da se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko zniža zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Tožniku je bila s sklepom Odbora za uveljavljanje pravic A. z dne 2. 6. 1987 priznana pokojninska doba iz naslova prevzemnika kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. To pomeni, da je sporna obdobja lahko uveljavil v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo, ker je postal prevzemnik kmetije na podlagi pogodbe ali dedovanja. Izpolnjevati je moral še druge pogoje, in sicer, da je bil ob vložitvi zahteve za priznanje navedenih obdobij zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ter da v spornem obdobju ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, da ni bil na rednem šolanju ali na služenju vojaškega roka, in da je opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožniku, kot prevzemniku kmečkega gospodarstva, so se sporna obdobja vštela v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba, vendar brez obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in brez plačila prispevka. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je za združene kmete s 1. 7. 1983 uvedel zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja2 (zvezni zakon), način in obseg zavarovanja pa republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 19843 (republiški zakon). Od tedaj dalje je bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno za vse kmete. Pred ureditvijo obveznega zavarovanja je zakon omogočal, da so nekateri kmetje glede na starost lahko ostali zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov ali pa so si uredili obvezno zavarovanje na enega od načinov, ki jih je določal zakon. Tisti kmetje, ki so ostali zavarovani po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, so ostali zavarovani na podlagi leta 1972 sprejetega Zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ni bilo pravo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj so bili zavarovani le za primer starosti. Osebam, ki so delale na kmetiji do uveljavitve obveznega zavarovanja in niso bile vključene v nobeno zavarovanje, imele pa so status zavarovanca na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. 1. 1984 dalje, je bila dana možnost dokupa časa opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. 1. 1972. Po plačilu prispevkov se jim je ta čas upošteval kot zavarovalna doba. Če pa so prevzele kmetijo, se jim je čas najdalj do 31. 12. 1983, štel brez plačila prispevka v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Slednji primer je tožnikov. Dejstvo opravljanja dela na kmetiji in vštetje tega časa v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba ne pomeni vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 28. člena ZPIZ-2, ko je tožniku omogočilo znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Naknadnega priznanja pokojninske dobe po določbi 165. člena republiškega zakona zaradi izpolnjevanja pogojev iz naslova prevzema kmetije tako ni mogoče enačiti z dejansko obvezno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine z dnem 1. 6. 2021, temveč z dnem 11. 12. 2021. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Po četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ne glede na določbo prvega odstavka navedenega člena,5 ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko zniža zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti (tretja alineja prvega odstavka 28. člena ZPIZ-2).

7. Sporno je ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine že od 1. 6. 2021, iz razloga znižanja starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti po tretji alineji prvega odstavka 28. člena ZPIZ-2. 8. Tožnik, rojen ... 1962, se je z dnem 31. 5. 2021 odjavil iz obveznega zavarovanja in zahteval priznanje pravice do starostne pokojnine od 1. 6. 2021 dalje. Zavzema se, da se mu starostna meja 60 let zniža ne samo zaradi služenja vojaškega roka, temveč tudi zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Kot vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje tožnik uveljavlja obdobje od 23. 6. 1979 do 22. 9. 1980.6 Z odločbo Odbora za uveljavljanje pravic A., št. ... z dne 2. 6. 1987 je bila namreč tožniku za ta čas priznana pokojninska doba kot zavarovalna doba iz naslova prevzemnika kmečkega gospodarstva.7

9. Ni sporno, da je tožnik dopolnil enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. 40 let, 9 mesecev in 7 dni pokojninske dobe brez dokupa. Vprašanje pa je ali je izpolnil tudi drugi pogoj, tj. pogoj starosti.

10. Upoštevajoč odločitev sodišča prve stopnje se kot ključno izpostavi vprašanja, ali bi moral toženec obdobje od 23. 6. 1979 do 22. 9. 1980 upoštevati kot obdobje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in posledično tožniku dodatno znižati starostno mejo za priznanje pravice do starostne pokojnine.

11. Leta 1972 je bilo z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov8 (ZSZK) uvedeno obvezno _starostno zavarovanje kmetov,_ ki je temeljilo na minimalnem krogu zavarovancev, eni kmetiji je pripadala ena pokojnina, merilo pa je bila lastnina in ne delo. Ker edino kmetje niso bili vključeni v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil na zvezni ravni sprejet zakon, ki je pričel veljati 1. 7. 1983. Šele s tem zakonom je bilo določeno, da morajo biti obvezno zavarovani vsi združeni kmetje, ostale podrobnosti pa so se bile prepuščene v urejanje republikam.

Bistveno za odločitev v predmetni zadevi je dejstvo, da je bilo na republiški ravni obvezno pokojninsko zavarovanje za kmete in člane njihovih gospodarstev uvedeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju9 (ZPIZ-83), in sicer od 1. 1. 1984 dalje.

12. Tožniku je bila s sklepom SPIZ - Odbora za uveljavljanje pravic A. z dne 2. 6. 1987, res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče. 13. Ne drži, da v zadevi Psp 312/2016 ne gre za isto dejansko stanje in pravno podlago. V obeh primerih gre za vprašanje ali se lahko obdobje zavarovanja kmetov pred letom 1984 upošteva kot obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je odgovor negativen, in ker tako Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju10 (ZPIZ-1) kot tudi ZPIZ-2 določata, da je pogoj za znižanje starostne meje pri uveljavljanju starostne pokojnine, vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do znižanja starosti iz naslova (naknadno) priznane dobe pred letom 1984 ne more priti.

14. Toženec je zato ravnal pravilno, ko tožniku starostne meje za priznanje pravice do starostne pokojnine ni znižal, saj ni izpolnjen pogoj določen v tretji alineji prvega odstavka 28. člena ZPIZ-2. 15. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu z določbo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje starostne pokojnine od 1. 6. 2021 dalje, zavrnilo (81. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih11 (ZDSS-1)).

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl. 2 Ur. l. SFRJ, št. 23/82. 3 Ur. l. SRS, št. 27/83. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 5 Ta določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. 6 Dne 23. 9. 1980 je tožnik dopolnil 18 let starosti. 7 Priznano mu je bilo obdobje od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. 8 Ur. l. SRS, št. 13/72 in nasl. 9 Ur. l. SRS, št. 27/83 in nasl. 10 Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl. 11 Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.