Jedro

Že v obrazložitvi odločbe druge stopnje je bilo tožniku pravilno pojasnjeno, kako je potekalo točkovanje in kako oziroma zakaj so bile na točkovalnem zapisniku popravljene posamezne postavke. Iz listin v upravnih spisih jasno izhaja, da pri tem ni šlo za nedopustno naknadno popravljanje že dodeljenih točk, temveč za točkovanje tožnikovih bivalnih razmer pri ogledu, pri katerem je komisija ugotovila drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi.

Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na število doseženih točk, niso utemeljeni. Ustrezna zdravniška potrdila (o obolenjih dihal) so bila predložena samo za otroke. Za dodelitev točk iz naslova zdravstvenih razmer za dva odrasla družinska člana že zato ni bilo zadostne podlage. Glede na vsebino zdravniških potrdil tudi ni slediti tožbenemu predlogu za zaslišanje lečečega zdravnika. Nadaljnji pogoj za to, da se točkujejo zdravstvene razmere, je, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. S tem pogojem je bil tožnik seznanjen že z vsebino razpisa, zato ne drži trditev, da mu ni bilo omogočeno dokaz(ov)ati prisotnosti vlage v stanovanju in da je bil zato kršen postopek. Tožnik je imel glede na vsebino razpisnih pogojev ne le možnost, temveč celo dolžnost, da zatrjevane okoliščine dokaže že ob oddaji vloge. Ker tega ni storil niti po pozivu k dopolnitvi vloge, se je dejansko stanje utemeljeno ugotavljalo s točkovanjem stanovanja oziroma s komisijskim ogledom. Prisotnosti vlage pa tudi ne izkazuje mnenje izvedenca, ki ga je predložil tožnik (šele) v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine A. je v postopku javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu B. dne ..., z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 340 točk in da se z doseženim številom točk uvršča na 1531. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine (lista A1). Ugotavlja se še, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem z omenjene liste, ki so dosegli nad vključno 545 točk, ter da vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da se je tožnik pravočasno prijavil na javni razpis ter da je bil na podlagi dokazil o dohodkih uvrščen med upravičence z liste A (ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine). Točkovanje razmer gospodinjstva je bilo opravljeno skladno z obrazcem za ocenjevanje razmer, ki je priloga Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), in točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij prosilcev, objavljenega z razpisom. Pri tem so bile tožniku dodeljene točke iz naslova stanovanjskih razmer (140 – 1.2. Udeleženec razpisa, ki je podnajemnik ali najemnik tržnega stanovanja), na podlagi števila članov gospodinjstva (90 – 5.1. Število mladoletnih otrok), kot družina z večjim številom otrok (50 – 9.1. Družina z najmanj tremi ali več mladoletnimi otroki) ter kot družina z manjšim številom zaposlenih (60 – 11.1. Družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali noben od članov gospodinjstva). Tožnikov status je bil tako ocenjen s 340 točkami, to pa ga uvršča na 1531. mesto prednostne liste, kar ne zadošča za dodelitev stanovanja. Tožniku se pojasni še, da lahko kandidira na prihodnjem razpisu ter da mu bo v tem primeru v določeni višini upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih v celoti pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa navaja, da je bil postopek voden pravilno ter da je prvostopni organ pri obravnavi vlog upošteval, da so navedbe v vlogah resnične. Šele pri ogledu so komisije preverjale resničnost podatkov, ki so navedeni v vlogi ter na ta način ugotavljale, ali je posamezni prosilec upravičen do točk, ki jih je uveljavljal pri posamezni postavki. Tožniku torej v točkovalnem zapisniku niso bile odvzete že dodeljene točke, kot navaja v pritožbi. Komisija je imela pri ogledu s seboj informativni točkovalni zapisnik, ki je bil sestavljen na podlagi podatkov iz tožnikove vloge in priloženih listin. Končno stanje in s tem končno število točk pa je komisija ugotovila pri ogledu. Zapisnik so potrdili s svojim podpisom vsi trije člani komisije in tožnikova žena, ki je omogočila ogled stanovanja. S tem so potrdili tudi spremembo števila točk, razvidnih iz vloge.

Pravilno pa je bilo po presoji organa druge stopnje opravljeno tudi točkovanje. Ker je tožnik v vlogi uveljavljal točke za kvaliteto bivanja in za utesnjenost v stanovanju, je komisija opravila točkovanje stanovanja po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04, 69/05 in 75/05) in stanovanje ovrednotila s 172 točkami. In ker je bilo stanovanje ovrednoteno z več kot 170 točkami, je prvostopni organ z ozirom na Pojasnila za uporabo obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, ki so priloga Pravilnika in po katerih se kvaliteta bivanja točkuje s 30 točkami pri stanovanjih, ki so ovrednotena z največ 170 točkami, pravilno ugotovil, da tožnik ni upravičen do 30 točk pri postavki 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju.

V zvezi z utesnjenostjo je komisija ugotovila, da znaša skupna stanovanjska površina, ki jo uporablja 5 oseb, 64,47 m2 in da znaša posledično površina na družinskega člana 12,9 m2. S tem površina na družinskega člana presega površino 12 m2, ki se še točkuje po postavki 3.3. Od 8 m2 do 12 m2 na družinska člana, kar pomeni, da tožnik do točk za utesnjenost v stanovanju ni upravičen.

Ker je tožnik uveljavljal v vlogi tudi točke za zdravstvene razmere, je komisija ugotavljala prisotnost vlage v stanovanju ter pri tem vidne vlage ni našla, kar je zapisala v zapisnik o ogledu. Zapisnik je podpisala tožnikova žena, ki na njegovo vsebino ni imela pripomb in ki je glede vlage pripomnila le, da se pojavlja v zimskem času nad štedilnikom v kuhinji. Točkovanje je bilo pojasnjeno tudi tožniku ob podpisu zapisnika. Glede na to, da se zdravstvene razmere točkujejo le v primeru, če so v zapisniku o točkovanju upoštevane odbitne točke za vlago ali če to ugotovi komisija ob ogledu ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage, tožniku točke iz tega naslova utemeljeno niso bile priznane. Zdravniških potrdil za tožnika in tožnikovo ženo se ni upoštevalo že zato, ker tudi po zahtevani dopolnitvi vloge iz njih ni bila razvidna bolezen zgornjih dihal ali astma, kot se to za točkovanje zdravstvenih razmer zahteva po Pravilniku. Z ozirom na to, da ni bila ugotovljena vlaga v stanovanju, pa tudi ni bilo mogoče upoštevati zdravniških potrdil za tri otroke, iz katerih sicer izhajajo pogosta obolenja zgornjih dihal. Glede vlage v stanovanju tožnik v postopku na prvi stopnji ni predložil nobenega dokazila. Zato je vlago ugotavljala komisija ob ogledu. Na kakšen način se vlaga ugotavlja, v Pravilniku ni predpisano, zato je šteti, da gre za njeno zaznavanje s čutili za vid, kar je tudi storila. Tožnik je šele v pritožbi predložil izvedensko mnenje, v katerem se je izvedenec osredotočil predvsem na ustvarjanje vlage s strani uporabnikov stanovanja ter v zaključku izvedenskega mnenja navedel, da je glavni dejavnik, ki vpliva na zvišanje relativne vlažnosti zraka v stanovanju, večje število uporabnikov stanovanja. V dejanskem pogledu pa se ugotavlja, da pet uporabnikov mansardnega stanovanja z nedokončano/zasilno izvedbeno izgradnjo in opremo ustvarja vlago v njem in da mansardno stanovanje ni načrtovano po načelu odprtega tlorisa, tako da se z izmenjavo zraka med posameznimi prostori vlaga le prerazporedi, s tem pa se klimatske razmere še poslabšajo. Izvedenec torej ni ugotavljal delne, pretežne ali vidne vlage samega stanovanja, kot to določa Pravilnik, temveč je ugotavljal prisotnost vlage zaradi nepravilne uporabe stanovanja in premajhno prezračevanje, preveliko dovajanje vlage, preveliko število uporabnikov, previsoko notranjo temperaturo, napačno uporabo grelnih naprav, ventilacije in klimatskih naprav. Ugotavljanje vlage po Pravilniku pa ne more biti odvisno od števila uporabnikov stanovanja, temveč se ugotavlja, ali je v stanovanju glede na samo gradnjo vlaga prisotna ali ne. Zato ugotavljanje vlage s strani izvedenca ni skladno z zahtevami Pravilnika in zato se njegovih ugotovitev pri odločanju ne upošteva. Na tej podlagi drugostopni organ zaključuje, da kumulativni pogoj glede vlage v stanovanju ni izpolnjen in da zato tožnik ni upravičen do točk iz naslova zdravstvenih razmer za mladoletne otroke, pri katerih je izpolnjen le prvi predpisani pogoj, to je ustrezna diagnoza. Poleg tega ugotavlja, da je bil tožnik seznanjen z navodili za izpolnjevanje vloge na razpis in zato tudi s tem, kako se točkujejo zdravstvene razmere. Kljub temu ni predložil ne zapisnika o točkovanju stanovanja in ne izvedenskega mnenja. Zato so relevantne ugotovitve komisije ob ogledu in zato je izvedensko mnenje šteti za nov dokaz, ki ga je tožnik predložil šele v pritožbenem postopku. Tožnik v pritožbi ni pojasnil, zakaj tega dokaza ni predložil že v postopku na prvi stopnji. Izvedensko mnenje tudi ni obstajalo v času odločanja na prvi stopnji. To pa pomeni, da gre za dokaz, ki ga v skladu z določbami 238. člena ZUP pri odločanju, tudi če bi izkazovalo prisotnost vlage v stanovanju, kot to predpisuje Pravilnik, ne bi bilo mogoče upoštevati.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo in ponovno odločanje v zadevi ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi, v kateri se sklicuje na svoje dosedanje navedbe v vlogah in v pritožbi, ugovarja zlasti točkovanju iz naslova socialnih in zdravstvenih razmer. Iz točkovalnega zapisnika izhaja, da so mu bile sprva dodeljene tako točke iz naslova kvalitete bivanja, utesnjenosti v stanovanju in iz zdravstvenih razmer, nato pa s strani člana komisije naknadno prečrtane iz tožniku neznanih razlogov. Zakaj in kdaj so bile točke spremenjene, ni organ nikoli verodostojno pojasnil, temveč le navaja, da naj bi ne bilo vidne vlage. Pri tem zanemari ugotovitve izvedenca za gradbeništvo, ki se gotovo bolj spozna na vprašanje vlage v stanovanju kot komisija. Pri popravkih točkovalnega zapisnika je sicer podpisan le en član komisije, ostali člani in tožnik pa ne. Tožnik je bil zato ocenjen s premalo točkami, saj ni bilo upoštevano zdravstveno stanje njegove družine, ki zaradi vlage v stanovanju boleha za kroničnimi boleznimi dihal in kar je izkazal s potrdili zdravnika za posamezne družinske člane, ženo in otroke. Stanje je nevzdržno zlasti za otroke, saj živijo v nemogočih zdravstvenih in prostorskih razmerah. Ugotovitev, da v stanovanju ni vlage, ni točna. Komisija ustreznih meritev vlage ni opravila. Vidni madeži plesni pri tem niso odločilni, saj je vlaga lahko vseeno prisotna in ima negativni zdravstveni vpliv, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Zato je tožnik najel izvedenca ustrezne stroke, ki je izmeril stopnjo vlage in o tem izdelal izvedensko poročilo. Glede na poročilo so bivalne razmere v stanovanju neprimerne, zato bi moral dobiti temu utrezne točke. Prisotnost vlage v stanovanju pa je v neposredni povezavi s kroničnimi obolenji zgornjih dihal, za katerimi trpi že vsa družina. Kot dokaz zato tožnik sodišču predlaga vpogled v izvedensko mnenje in točkovalni zapisnik ter zaslišanje lečečega zdravnika glede bolezni dihal. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe. Glede navedb tožeče stranke, da so ji bile točke najprej priznane in nato odvzete, tožena stranka pojasni, da je prvostopni organ ob obravnavi vlog upošteval, da so navedbe v vlogi resnične, ter da se je šele na ogledu preverjala resničnost podatkov iz vloge. Na zapisniku so podpisani vsi trije člani komisije in tudi tožnikova žena, ki je bila navzoča pri ogledu in na zapisnik ni imela pripomb, razen, da se pojavlja v zimskem času vlaga nad štedilnikom. Tožnik se je nato zglasil v prostorih tožene stranke, kjer mu je bilo pojasnjeno točkovanje, nakar je zapisnik brez pripomb tudi podpisal. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na utesnjenost in kvaliteto bivanja, tožena stranka navaja, da je komisija izmerila stanovanje in opravila točkovanje po Pravilniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb in ker je bilo stanovanje ovrednoteno s 172 točkami, tožeči stranki točk iz naslova kvalitete bivanja po postavki 2.1. razpisnih pogojev ni bilo mogoče priznati. Glede utesnjenosti je komisija po izvedeni izmeri ugotovila, da stanovanje meri 64,47 m2, da v stanovanju biva 5 članov in da torej znaša površina na družinskega člana 12,9 m2. Tako površina presega maksimalno površino 12 m2, ki se upošteva pri točkovanju in zato tožeči stranki tudi točk po postavki 3.3. Utesnjenost ni bilo mogoče priznati.

Za točkovanje po postavki 7.1. Kronična obolenja zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok in po postavki 7.2. Kronična obolenja zgornjih dihal ali astma družinskega člana pa morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je zdravniško potrdilo osebnega zdravnika o navedenih obolenjih, drugi pa je izpolnjen v primeru, če so v točkovalnem zapisniku upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali je priloženo dokazilo izvedenca ali če to ugotovi komisija. S pogoji je bila tožeča stranka seznanjena že z objavo razpisa in obrazca vloge za prijavo na razpis. Ker vloga v tem pogledu ni bila popolna, je bil tožnik še posebej pozvan, da jo dopolni s predložitvijo izvida osebnega zdravnika za sebe in ženo ter da predloži točkovalni zapisnik za stanovanje ali mnenje izvedenca. Tožeča stranka je toženi stranki po pozivu predložila ista zdravniška potrdila, po katerih so obolenja zgornjih dihal izkazana le za otroke. Za tožnika in ženo torej prvi pogoj ni bil izkazan. Glede vlage pa iz točkovalnega zapisnika odbitne točke ne izhajajo, prav tako vlage ni zaznala komisija pri ogledu, zato tožniku točke po postavkah 7.1. in 7.2. niso bile priznane. Tožeča stranka je šele v pritožbi priložila mnenje izvedenca, kar je prepozno, saj se razmere ocenjujejo na dan zaključka oddaje vlog. Kljub temu tožena stranka navaja, da je treba mnenje izvedenca pregledati v celoti. Pri tem ugotavlja, da je izvedenec izgradnjo mansardnega stanovanja ocenil kot ustrezno, obenem pa ugotovil, da prisotnost vlaga ustvarjajo uporabniki zaradi njihovega prevelikega števila in premajhnega zračenja, ne izhaja pa iz same konstrukcije stanovanja. Izvedenec tako ni ugotavljal delne, pretežne ali vidne vlage samega stanovanja, temveč nepravilno uporabo stanovanja s strani uporabnikov. Po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb so odbitne točke vezane izključno na gradbene elemente stanovanja in jih je možno upoštevati samo v primeru kletnega ali pritličnega stanovanja. Ugotavljanje vlage zaradi prezasedenosti se zato ne more upoštevati, še posebej ob dejstvu, da se točkovanje izvede pred vselitvijo. Zato izvedenskega mnenja ne bi bilo mogoče upoštevati, tudi če bi bilo pravočasno predloženo, kar pa ni bilo. Z ozirom na izrecni poziv, da predloži točkovalni zapisnik ali izvedensko mnenje v postopku na pri stopnji, pa tožnik tega ni storil, gre pri mnenju za nov dokaz, ki po določbah 238. člena ZUP ni dopusten.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom (SZ-1) in podzakonskimi akti, na katere se sklicuje. Pravilni in skladni s podatki spisov so tudi njeni razlogi, zato se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

Tako je že v obrazložitvi druge stopnje tožeči stranki pravilno pojasnjeno in s tem odgovorjeno tudi na njene (enake) tožbene ugovore, kako je potekalo točkovanje in kako oziroma zakaj so bile na točkovalnem zapisniku popravljene posamezne postavke. Iz listin, ki so v upravnih spisih, namreč jasno sledi, da pri tem ni šlo za nedopustno naknadno popravljanje že dodeljenih točk, temveč za točkovanje tožnikovih bivalnih razmer pri ogledu, pri katerem je komisija ugotovila drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je tožnik navedel v svoji vlogi. Iz spisov tudi dovolj jasno sledi, da je bila pri ogledu navzoča in z ugotovitvami seznanjena tožnikova žena, in da je bilo točkovanje naknadno pojasnjeno tudi tožniku, zapisnik o ogledu pa pravilno podpisan s strani vseh udeležencev pri ogledu. Drugačni tožbeni očitki so zato v očitnem nasprotju s podatki spisov in jim zato sodišče ne more slediti.

Slediti pa tudi ne more tožbenim ugovorom, ki se nanašajo na število doseženih točk. Tako so netočne in v nasprotju s podatki spisov tožbene navedbe, po katerih naj bi bila ustrezna zdravniška potrdila (o obolenjih dihal) predložena za vse družinske člane in torej tudi za tožnika in tožnikovo ženo. Iz spisov namreč povsem jasno sledi, da so bila (tudi po tem, ko je bil tožnik k dopolnitvi vloge izrecno pozvan) ustrezna potrdila predložena samo za otroke, kot se to pravilno ugotavlja v drugostopni odločbi. Za točkovanje iz naslova zdravstvenih razmer za dva odrasla družinska člana (točka 7.2. razpisa), ki ga je uveljavljal tožnik v svoji vlogi, torej že iz tega razloga ni bilo zadostne podlage. Glede na dovolj jasno vsebino zdravniških potrdil pa tudi ni slediti tožbenemu predlogu za zaslišanje lečečega zdravnika.

Nadaljnji pogoj, ki mora biti izpolnjen za to, da se točkujejo zdravstvene razmere iz 7. točke razpisa pa je, da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prosilčevo gospodinjstvo prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu (točki 7.1. in 7.2. razpisa in zadnji odstavek 8. člena Pravilnika). S tem pogojem je bil tožnik seznanjen že z vsebino razpisa, zato ne drži tožbena trditev, da mu ni bilo omogočeno dokaz(ov)ati prisotnosti vlage v stanovanju oziroma neustreznih stanovanjskih razmer in da je bil zato kršen postopek. Tožnik je imel glede na navedeno vsebino razpisnih pogojev ne le možnost, temveč celo dolžnost, da zatrjevane okoliščine dokaže že ob oddaji vloge. In ker tega ni storil tudi po pozivu za dopolnitev vloge, se je dejansko stanje utemeljeno ugotavljalo s točkovanjem stanovanja oziroma s komisijskim ogledom. V zapisniku o točkovanju stanovanja se odbitnih točk iz naslova vlage nedvomno in tudi nesporno ne upošteva. Prav tako vlage nesporno ni ugotovila komisija ob ogledu. Prisotnosti vlage pa tudi ne izkazuje mnenje izvedenca, ki ga je predložil tožnik (šele) v pritožbenem postopku, še zlasti ne v smislu dejansko ugotovljene in izmerjene vlage, kot to zatrjuje tožnik v tožbi.

V ostalem tožnik ugovorov nima. Sodišče samo pa nepravilnosti v preostalem delu izpodbijane odločbe tudi ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.