Jedro

Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu, glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke. V obrazložitvi je navedlo, da tožeča stranka ne more svojega statusa pravdne stranke izkazovati le z navedbo, da ima po avstrijskem pravu status zasebne firme, predvsem takrat, ko gre za osebo, ki mora biti zaradi opravljanja določene dejavnosti evidentirana.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev. Zatrjuje, da je odločitev sodišča v nasprotju z določbo 2. odst. 76. čl. ZPP, ki določa, da se lahko s posebnimi predpisi določa, da je lahko poleg fizičnih in pravnih oseb pravdna stranka tudi nekdo drug. Sodišče ne more pogojevati izrecno samo izpisek iz sodnega registra za dokazilo, da je posamezni subjekt lahko pravdna stranka. Iz sklepa z dne 30.1.2004 ne izhaja nalog tožeči stranki, da mora predložiti izpisek iz sodnega registra. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne

23.2.2004 pojasnila, na podlagi česa tožnik uveljavlja sposobnost biti pravdna stranka. V skladu z avstrijskim pravnim redom ima vsako vinogradniško posestvo, t.i. Berefsbezeichung, lastnost pravdne stranke. Vinogradniško posestvo je namreč poklicna oznaka subjekta z določenimi pravicami in obveznostmi in na podlagi tega pred sodišči v Avstriji tudi vedno lahko nastopa kot stranka. Tudi vsa dokumentacija, ki jo je tožbi priložila tožeča stranka, izkazuje, da se vedno navaja subjekt W. F. K., torej je ta subjekt nosilec pravic in obveznosti in kot tak, tudi stranka v postopku pred sodiščem. Za izkaz navedenih dejstev je tožeča stranka predlagala zaslišanje prič in zakonitih zastopnikov tožeče stranke, to je J. in M. K. Navedeni osebi bi sodišču natančno pojasnili dejansko in zakonsko podlago, ki jima v Avstriji daje lastnost in sposobnost biti pravdna stranka.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

V pravdnem postopku je lahko stranka vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 76. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), posebni predpisi pa določajo, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka (2. odst. 76. čl. ZPP).

Skladno s 3. odst. 76. čl. ZPP pa sme pravdno sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi in pod pogoji, ki so tam določeni, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po

1. in 2. odst. 76. čl. ZPP.

Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu, glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji; Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur.l.RS št. 56/99) namreč v 1. odst. 87. čl. določa, da je za sposobnost biti stranka in za pravdno sposobnost fizične osebe treba uporabiti pravo njene države. Glede na to je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da tožeča stranka nima sposobnosti biti pravdna stranka oz. od nje zahtevalo, da se izkaže z izpiskom iz ustreznega registra (pritožba napačno povzema, da naj bi sodišče od nje zahtevalo izpisek iz sodnega registra), brez da bi pred tem, na način, ki je naveden v 12. čl. ZMZPP ugotovilo, ali se po avstrijskem pravu tožeča stranka vpisuje v register oz. v kakšne druge evidence.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.