Jedro

To, da v zavodu ni prostega mesta, ne more utemeljevati zaključka, da oseba ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prostor v zavodu namreč že pojmovno ne more biti pogoj, ki bi ga lahko (ne) izpolnjeval uporabnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. za eno leto sprejme v varovani oddelek Socialnovarstvenega zavoda. Sklenilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Zoper tak sklep se zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje Socialnovarstveni zavod (v nadaljevanju pritožnik) in predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da morajo biti za izpodbijano odločitev izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), sodišče prve stopnje pa sploh ni ugotavljalo, ali A. A. izpolnjuje pogoj iz 6. alineje, torej če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Sprejem stanovalcev k pritožniku se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva1, vsako prošnjo za sprejem obravnava komisija, ki ugotovi, ali je uporabnik upravičen do storitve, ki jo izvaja zavod. Informacije izvedenca mag. B. B. so nepreverjene oziroma nepopolne in jim ni mogoče v celoti zaupati. Tudi ostali zavodi z verificiranimi varovanimi oddelki zagotavljajo štiriindvajseturni nadzor s strani teama, ki je zadolžen za varovanje in vodenje osebe, zagotavljajo ambulantno oskrbo psihiatra in vključevanje v druge aktivnosti zavoda. Izvedenec pa je zamolčal, da ima varovani oddelek pritožnika štiri bivalne enote, ki so popolnoma zasedene. Zato ne more in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel več zagotavljati varnosti, predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije2. Sodišče bi se moralo zavedati, da je pri pritožniku največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. Takšna koncentracija pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovancev in osebja zavoda. V pogojih prezasedenosti kapacitet takšna nevarnost ni obvladljiva. Pritožnik ne more več zagotavljati varnosti, zato ne more prevzeti odgovornosti za A. A. in mu zagotoviti zadostne podpore. Pričakovati je nenehne konflikte in krizna stanja, A. A. pa rabi nadzor in stabilno strukturo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (1. odstavek 75. člena ZDZdr). Ugotovitve o obstoju potrebnih pogojev je ustrezno obrazložilo. Pritožnik nima pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje o obstoju pogojev iz 1. do 5. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr3, nekatere celo izrecno sprejema, meni pa, da A. A. ne izpolnjuje pogoja iz 6. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr, zato, ker pritožnik za njegov sprejem nima prostorskih in kadrovskih kapacitet. 5. Pritožbeno sodišče pritožniku najprej pojasnjuje, da to, da v zavodu ni prostega mesta, ne more utemeljevati zaključka, da oseba ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prostor v zavodu namreč že pojmovno ne more biti pogoj, ki bi ga lahko (ne) izpolnjeval uporabnik. Povedano z besedami Vrhovnega sodišča RS: V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.4

6. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je pridobilo mnenja vseh socialnovarstvenih zavodov, ki bi lahko sprejeli nasprotnega udeleženca v varovani oddelek5 (79. člen ZDZdr), pozvalo sodnega izvedenca, da (tudi na podlagi prejetih odgovorov oziroma mnenj socialnovarstvenih zavodov) pojasni, kateri socialnovarstveni zavod v Sloveniji bi bil najprimernejši za sprejem nasprotnega udeleženca. Izvedenec mag. B. B. je strokovno ocenil, da A. A. izpolnjuje pogoje za sprejem k pritožniku. Ta niti ne nasprotuje njegovi strokovni oceni in pojasnilu sodišča prve stopnje, da gre za največji zavod, ki zagotavlja štirindvajseturni nadzor teama, ki je zadolžen za varovanje in vodenje osebe, da je zagotovljena ambulantna oskrba psihiatra in vključevanje v druge aktivnosti zavoda. Pritožbeno stališče, da tudi drugi zavodi izpolnjujejo opisano, ne more povzročiti drugačne odločitve. Stališče, da imajo (ostali) zavodi enako ali večje število zaposlenih glede na kapacitete stanovalcev, pa je neobrazloženo in ga zato višje sodišče ne more obravnavati.

7. Med obravnavo oseb z duševno motnjo z namestitvijo v zavod brez privolitve je seveda treba zagotoviti spoštovanje nedotakljivosti človekove duševne celovitosti (35. člen Ustave), ustavne zahteve po prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja (18. člen Ustave) in zagotoviti spoštovanje osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) ter zdravstvenega varstva (ki obsega tudi pravice za primer invalidnosti, telesne in duševne prizadetosti). Pritožbeno sodišče zato razume stisko in deli skrb pritožnika. Brez pridržka namreč sprejema njegovo pojasnilo, da velika koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v pogojih prezasedenosti kapacitet pomeni nevarnost za življenje ter zdravje varovancev in osebja zavoda. Takšna situacija lahko predstavlja poseg v več zgoraj nanizanih ustavno varovanih pravic stanovalcev zavoda6 in vse to je imelo pritožbeno sodišče v mislih ob obravnavi te pritožbe.

8. Pri tehtanju posega oziroma posegov v ustavno varovane pravice in pri presoji ogroženosti, pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da bi ob tem, ko A. A. izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr (v kar v vsebinskem smislu ne dvomi niti pritožnik) in torej potrebuje pomoč ter varstvo, ki ju lahko nudi le strokovnjak, kakršen je pritožnik, drugačna odločitev od izpodbijane7 pomenila še večjo nevarnost in večji poseg v njegove ustavno varovane pravice8. Šlo bi tudi za poseg v njegovo pravico iz 14. člena Ustave, in to zgolj zato, ker je pogoje iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnil kasneje kot nekdo drug. Ker so prezasedeni tudi vsi ostali socialnovarstveni zavodi, ki bi lahko sprejeli nasprotnega udeleženca v varovani oddelek, sprejem v kakšnega od preostalih zavodov ob mnenju izvedenca, da je prav pritožnik najprimernejši, ne pride v poštev.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 38/2004 s sprem. 2 Ur. l. RS, št. 97/2009 s sprem. 3 Torej, da je akutno bolnišnično zdravljenje A. A. zaključeno; da potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; da ogroža svoje življenje in življenje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim: da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja in da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi). 4 Sklep II Ips 351/2013. 5 Vsi so sporočili, da so prezasedeni. 6 Prim. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov iz avgusta 2017 na: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/posebna_porocila/VCP_PP_DUSEVNA_MOTNJA_www.pdf. 7 Ali odlašanje s sprejemom odločitve. 8 Sedaj za nasprotnega udeleženca skrbi ostareli oče, ki se pred njim zaklepa in varuje z elektrošokerjem.