Jedro

Tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker zakoniti zastopnik tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, ni odobril, je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se zavrže. III. Predlog za postavitev začasnega zastopnika se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik A.A. je z vlogo, poslano na to sodišče priporočeno po pošti 22. 12. 2014, vložil tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija sklep o davčni izvršbi Carinske uprave RS, Carinskega urada B., št. DT ... z dne 9. 5. 2014. Hkrati je podal predlog, naj mu sodišče postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, in tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku.

2. Sodišče je odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa, iz sledečih razlogov:

3. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena.

4. Tožnik je vlogo, navedeno v 1. točki obrazložitve, vložil sam, za to pa ni procesno sposoben. Iz podatkov oziroma listin, s katerimi razpolaga sodišče, namreč izhaja, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v C., opr. št. ... z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012, tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer mu je bila poslovna sposobnost odvzeta za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Odvzem poslovne sposobnosti je delen v smislu, da je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam, in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti tožnika za te posle. Za posle oziroma aktivnosti, navedene v sklepu, tožnik torej nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP).

5. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

6. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da se osebi, ki ji je v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi skrbnik. Le-ta v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik.

7. Z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Č., št. ... z dne 22. 9. 2014, je bilo odločeno, da se D.D., razreši dolžnosti tožnikovega stalnega skrbnika (1. točka izreka), da se za novega tožnikovega stalnega skrbnika imenuje CSD Č. (2. točka izreka), da so naloge skrbnika glede na delni odvzem poslovne sposobnosti enake dolžnostnim skrbnika mladoletnika, ki je dopolnil 15 let, in obsegajo tudi zastopanje tožnika v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih (3. točka izreka) in še da stroškov v tem postopku ni bilo (4. točka izreka). Iz potrdila pristojnega organa na odločbi izhaja, da je navedena odločba v 1. točki izreka postala pravnomočna 26. 9. 2014, v 2., 3. in 4. točki izreka pa je dokončna z dnem 9. 1. 2015. 8. Odločba CSD Č. z dne 22. 9. 2014 torej v delu izreka, ki se nanaša na določitev novega tožnikovega skrbnika, ob vložitvi vloge, navedene v 1. točki obrazložitve, sicer še ni bila dokončna, je pa dokončna tudi v tem delu postala med tekom postopka v tem upravnem sporu. To pomeni, da tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih.

9. Glede na navedeno je sodišče postopalo v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, ki od sodišča terja, da ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Na tej podlagi je sodišče CSD Č. kot tožnikovemu skrbniku in s tem zakonitemu zastopniku 18. 3. 2015 poslalo v 1. točki obrazložitve navedeno tožnikovo vlogo in ga pozvalo, naj se v danem roku izjasni, ali odobrava dejanja, ki jih je tožnik opravil sam.

10. CSD Č. je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 24. 3. 2015, izrecno izjavil, da ne odobrava niti tožbe niti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ki ju je sam podal A.A. 11. V zvezi z navedenim sodišče pripominja, da je bila, kot izhaja iz obrazložitve že omenjenega sklepa Okrajnega sodišča v C. št. ... z dne 18. 5. 2012, tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da so se pri njem razvile kverulantske značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih sodnih oziroma uradnih postopkih (pravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih, ...), v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in koliko so smiselni. Kadar je poslovna sposobnost stranki odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov. Skrbnik ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru presodi, ali so določena dejanja potrebna in smiselna za varstvo tožnikovih pravic. Razlogi za dvom v skrbnikovo delo v konkretnem primeru niso izkazani (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP).

12. Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, torej ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Ker je ta pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo (I. točka izreka sklepa).

13. Iz istih razlogov je sodišče enako odločilo tudi o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (II. točka izreka sklepa). Pri tem ni odveč pojasniti, da neodobritev predloga s strani zakonitega zastopnika tožnika le-temu ne gre v škodo. Glede na to, da tožnik dejanj v sodnih postopkih sam ne more veljavno opravljati, na temelju njegovih dejanj, ki jih zakoniti zastopnik ni odobril, namreč tudi ne morejo veljavno nastati taksne obveznosti.

14. V tej obrazložitvi navedeni razlogi pa utemeljujejo tudi odločitev o zavrženju tožnikovega predloga, da se mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje še, da se po določbah 82. člena ZPP začasni zastopnik stranki postavi, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožnik, kot rečeno, ima skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa tudi niso izkazane.