Jedro

Položaj, ko je obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč po ZBPP, je izenačen s položaji, ko si obdolženec zagovornika vzame sam - v teh primerih pa zakon nadomeščanje zagovornika, ki je odvetnik, po odvetniškem kandidatu izrecno dopušča (četrti odstavek 67. člena ZKP, enako tudi 16. člen v povezavi s 55. členom ZOdv).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je obsojenega A. B. s sodbo III K 41844/2020 z dne 9. 10. 2020 spoznalo za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1 in mu izreklo kazen pet mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas odvzema prostosti od 13. 8. 2020 od 16.30 ure dalje. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da bodo stroški zagovornika „po Bpp“ odmerjeni s posebnim sklepom. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo VI Kp 41844/2020 z dne 17. 12. 2020 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik, kot navaja, zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovoril na zahtevo in predlagal njeno zavrnitev. Po njegovem mnenju je višje sodišče pravilno ugotovilo in ustrezno obrazložilo, zakaj zagovornika na pritožbeni seji ne more nadomeščati odvetniški kandidat. 4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca vročilo obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki je vztrajal pri navedbah iz zahteve.

B.

5. V konkretni zadevi se zastavlja vprašanje, ali lahko zagovornika, ki je odvetnik in je bil obdolžencu dodeljen na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), v kazenskem postopku, kjer je predpisana obvezna formalna obramba, na seji pritožbenega sodišča nadomešča odvetniški kandidat. 6. Procesno relevantna dejstva, kot izhajajo iz podatkov spisa, so sledeča: ‒ obdolženec je bil ves čas trajanja predmetnega kazenskega postopka v priporu, za kar zakon predpisuje obvezno obrambo s pomočjo zagovornika (70. člen ZKP), ‒ obdolžencu je bil najprej s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 49/2020 z dne 15. 8. 2020 za zagovornika po uradni dolžnosti postavljen odvetnik Andrej Baraga, ‒ dne 16. 8. 2020 je obdolženec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v prošnji kot izbranega odvetnika navedel Petra Kobentarja, ‒ dne 21. 8. 2020 je odvetnik Peter Kobentar v spis vložil pooblastilo z dne 20. 8. 2020, v katerem ga obdolženec pooblašča za zastopanje v predmetni kazenski zadevi, ‒ obdolženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo ugodeno, tako da mu je bila z odločbo Bpp 2076/2020 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje od vključno 22. 8. 2020 dalje, pri čemer je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik Peter Kobentar, ‒ odvetnik Andrej Baraga je bil s sklepom Su 49/2020 z dne 24. 8. 2020 na podlagi prvega odstavka 72. člena ZKP kot zagovornik razrešen, saj si je obdolženec vzel zagovornika po pooblastilu.

7. Obdolženčev zagovornik Peter Kobentar je zoper prvostopenjsko sodbo vložil pritožbo, v kateri je zahteval, da ga višje sodišče obvesti o seji senata (378. člen ZKP). Na pritožbeno sejo je pristopil odvetniški kandidat iz njegove odvetniške pisarne, vendar je sodišče druge stopnje presodilo, da ta zagovornika na seji senata ne more nadomeščati. Svoje stališče je utemeljilo z obrazložitvijo, da je bil obdolžencu za pravno svetovanje in zastopanje z odločbo o brezplačni pravni pomoči postavljen odvetnik Peter Kobentar; da država v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči prevzame odgovornost, da bo za obdolženčeve pravice v (kazenskem) postopku skrbela oseba, ki je izkazano strokovno usposobljena; in da odvetniški kandidati iz razloga nezadostnih praktičnih izkušenj ne morejo nadomeščati s strani države (poimensko) postavljenega odvetnika. Sejo je opravilo v nenavzočnosti strank in zagovornika.

8. Vložnik graja drugostopenjsko stališče, da odvetnika na seji ne more nadomeščati odvetniški kandidat. V zahtevi se sklicuje na določbe Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in navaja, da opravlja odvetništvo kot svoboden poklic. Svoja izvajanja opira na določbo prvega odstavka 16. člena ZOdv, ki omogoča, da odvetnika pri zastopanju strank nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne ali v mejah zakona odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen. Zahteva uveljavlja, da je višje sodišče neupravičeno izenačilo primere obvezne obrambe, ko odvetnik zastopa obdolženca po pooblastilu, in tiste, ko je odvetnik postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti skladno s petim odstavkom 70. člena ZKP. Vložnik trdi, da država v primeru dodelitve brezplačne pomoči prevzema zgolj finančno breme te pomoči, z odločbo o brezplačni pravni pomoči pa se vzpostavi bodoča in pogojna denarna obveznost države do odvetnika, ki nastane le, če upravičenec pisno pooblasti odvetnika za zastopanje in če storitve pravne pomoči tudi opravi. Vložnik poudarja, da ima pooblastilo značaj konstitutivnega pravnega akta, na podlagi katerega se oblikuje razmerje med obdolžencem in odvetnikom. ZBPP substitucije ne ureja, zato je treba v tem delu kot lex specialis upoštevati določbe 16. in 55. člena ZOdv, ki omogočajo nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu. Takšno je tudi stališče Ministrstva za pravosodje, sodna praksa pa o tem vprašanju ni enotna.

9. Vrhovno sodišče je moralo glede na povzete navedbe v konkretni zadevi presoditi, ali lahko zagovornika, ki je odvetnik in izvaja storitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP, v kazenskem postopku, kjer je predpisana obvezna formalna obramba, nadomešča odvetniški kandidat. Odgovor na zastavljeno vprašanje je odvisen od ustavno in medsebojno skladne razlage določb ZKP, ZBPP in ZOdv.

10. Obdolženčeva temeljna ustavna, konvencijska in zakonska pravica je, da se v kazenskem postopku brani s strokovno pomočjo zagovornika po lastni izbiri (tretji odstavek 19. člena Ustave RS, tretji odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, prvi odstavek 12. člena ZKP). Obdolženca je treba že pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da ima pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z določbami ZBPP (drugi odstavek 67. člena ZKP). ZKP v določenih primerih predpisuje obvezno formalno obrambo (70. člen ZKP), vendar pri tem obdolžencu dopušča lastno izbiro zagovornika. Šele če si obdolženec zagovornika ne vzame sam, mu ga po uradni dolžnosti postavi predsednik sodišča, da se zagotovi njegova (obvezna) obramba (četrti odstavek 70. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 12. člena ZKP).

11. Obdolženec, ki nima zadostnih sredstev za plačilo zastopanja po odvetniku, lahko zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči skladno z določbami ZBPP. Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZBPP). Njen namen je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

12. V konkretni zadevi je obsojenec (tedaj obdolženec) zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predlagal odvetnika, ki naj izvaja storitve pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba takšno situacijo enačiti s primeri, ko si obdolženec zagovornika vzame sam, saj v prid temu stališču govori več argumentov. Prvič, sodišče o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nikoli ne odloča po uradni dolžnosti, ampak vselej na predlog upravičenca, ki lahko v vlogi navede tudi izbranega odvetnika (rubrika „morebitni izbrani odvetnik“, list. št. 66). Drugič, podlaga za zastopanje je tudi v primeru dodeljene brezplačne pravne pomoči pooblastilo in ne odločba o brezplačni pravni pomoči, kar je stališče, ki ga sprejema sodna praksa1 in na katerega kažejo tudi določbe ZBPP.2 Tretjič, iz določb ZBPP o vsebini in namenu brezplačne pravne pomoči izhaja, da država v tem okviru zagotavlja samo denarna sredstva za zastopanje tistim, ki tega finančnega bremena ne zmorejo sami, ne prevzema pa odgovornosti za pravno zastopanje obdolžencev v primerih, ko je obramba v kazenskem postopku obvezna. To potrjujejo ne le uvodne določbe ZBPP, ampak tudi zakonodajno gradivo3 in nenazadnje zakonske določbe o tem, kdaj je treba izplačana sredstva vrniti (X. poglavje ZBPP).

13. Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že odločalo o razmerju med pravico do brezplačne pravne pomoči po ZBPP in določbami ZKP o plačilu zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti (97. člen ZKP). V sodbi X Ips 251/2015 z dne 25. 11. 2015 je zavzelo stališče, da specialna ureditev po ZKP nastopi le v primerih, ko si obdolženec zagovornika ne izbere sam in mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti. V ostalih primerih brezplačne pravne pomoči veljajo določbe ZBPP, saj ZKP v primerih obvezne obrambe pravice do proste izbire zagovornika ne omejuje. Vprašanje plačila stroškov se bo v primeru, če si bo obdolženec zagovornika izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP (97. člen ZKP).

14. Sistematična in namenska razlaga določb ZBPP razkrivata, da gre pri brezplačni pravni pomoči za pravno urejeno financiranje odvetnika iz javnih sredstev na zahtevo tistih, ki si ga zaradi svojega socialnega položaja ne morejo plačati sami. Položaj, ko je obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč po ZBPP, je treba zato v kazenskem postopku enačiti s položaji, ko si obdolženec vzame zagovornika sam, na tej podlagi pa je treba nadalje presojati tudi vprašanje nadomeščanja odvetnika s strani odvetniškega kandidata, ki ga zastavlja zahteva.

15. Določba četrtega odstavka 67. člena ZKP v primerih, ko si obdolženec zagovornika vzame sam, izrecno dopušča, da zagovornika, ki je lahko samo odvetnik, v rednem kazenskem postopku nadomešča odvetniški kandidat. Tudi ZOdv v prvem odstavku 16. člena v zvezi s 55. členom predpisuje, da odvetnika pri zastopanju strank v mejah zakona lahko nadomešča odvetniški kandidat (substitucija). ZBPP skozi svoje določbe sicer predpisuje, da lahko pravno pomoč po tem zakonu izvajajo le osebe, določene s tem zakonom (5. člen ZBPP), in da pravno pomoč po tem zakonu izvajajo med drugim odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov, oziroma odvetniške družbe (prvi odstavek 29. člena ZBPP). Vendar pa ZBPP ne vsebuje določb, ki bi urejale situacijo, ko je odvetnik, zadolžen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, odsoten ali zadržan. V teh primerih je treba zato, tudi iz razloga, da ne bi prišlo do nedopustnega omejevanja pravice do sodnega varstva, uporabiti določbe ZOdv o substituciji.

16. Medsebojna razlaga določb ZKP, ZBPP in ZOdv po obrazloženem pokaže, da je položaj, ko je obdolžencu dodeljena brezplačna pravna pomoč po ZBPP, izenačen s položaji, ko si obdolženec zagovornika vzame sam - v teh primerih pa zakon nadomeščanje zagovornika, ki je odvetnik, po odvetniškem kandidatu izrecno dopušča (četrti odstavek 67. člena ZKP, enako tudi 16. člen v povezavi s 55. členom ZOdv).

17. Stališče, kot ga je v konkretni zadevi zavzelo sodišče druge stopnje, predstavlja torej kršitev četrtega odstavka 67. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost drugostopenjske sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), saj je bila obdolžencu na pritožbeni seji odvzeta možnost formalne obrambe, čeprav je nanjo pravočasno pristopil odvetniški kandidat iz zagovornikove odvetniške pisarne kot substitut za odvetnika Petra Kobentarja.

18. Zahteva nazadnje zastavlja tudi vprašanje, ali je nadomeščanje odvetnika po odvetniškem kandidatu dopustno v primerih, ko obdolžencu zagovornika postavi predsednik sodišča po četrtem odstavku 70. člena ZKP. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, zato Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti v tej zadevi o tem vprašanju ne more odločati.

C.

19. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 67. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2009 z dne 30. 9. 2010 in VIII Ips 164/2010 z dne 9. 1. 2012. 2 Na primer za civilne zadeve peti odstavek 28. člena ZBPP. 3 Predlog ZBPP poudarja načelo socialne države in zagotavljanje možnosti dejanskega in učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva vsakomur, ne glede na premoženjski oziroma socialni status. Država mora poskrbeti, da ovire premoženjske narave oziroma posameznikov socialni položaj ne onemogočijo uresničevanja ustavno zagotovljenih človekovih pravic. V zakonodajnem gradivu je brezplačna pravna pomoč izrecno razločena od „obveznega zagovorništva“ po ZKP, ki po predlagateljevih navedbah primarno ni namenjen pravici do brezplačne pravne pomoči, ampak je njegov smisel najprej v tem, da se zavarujejo pravice osumljenega v kazenskem postopku in v času pripora. Iz tega razloga je predlagatelj ocenil, da „določbe predlaganega zakona nikakor ne morejo nadomestiti določb zakona o kazenskem postopku o obveznem zagovorništvu.“ Tako Predlog ZBPP, v: Poročevalec DZ z dne 12. 9. 2000, let. 26, št. 77, str. 3-4 in 33.