- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 254/98
ECLI:SI:VSRS:1998:I.IPS.254.98 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Navedeno izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le v korist obsojenca oziroma sme državni tožilec Republike Slovenije vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.
Izrek
Zahteva odvetnika L.C. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
Okrožno sodišče v Ljubljani je s pravnomočnim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je odvetnik L.C., ki je po uradni dolžnosti zagovarjal obs. N.D., dolžan plačati kot stroške kazenskega postopka povprečnino v znesku 100.000 tolarjev.
Odvetnik L.C. je dne 13.7.1998 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočni sklep, v katerem uvodoma navaja, da ni zadovoljen z odločitvijo ter da zato v skladu z določbami 420. in 421. člena ZKP vlaga navedeno izredno pravno sredstvo. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije oba izpodbijana sklepa razveljavi.
Po določilu 1. odstavka 420. člena ZKP se sicer sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v primerih, ki so našteti v navedenem členu. Vendar pa iz določil 1. in 2. odstavka 421. člena ZKP, na katera se odvetnik L.C. tudi sklicuje, povsem jasno izhaja, da je mogoče navedeno izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca oziroma da sme vložiti državni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist. Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložil odvetnik L.C., ki pa ni imel pravice, da vloži navedeno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, s katero mu je bilo naloženo plačilo povprečnine. Ker predsednica senata sodišča prve stopnje vložene zahteve za varstvo zakonitosti ni zavrgla kot nedovoljene (2. odstavek 422. člena ZKP), je to storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (2. odstavek 423. člena ZKP).