Jedro

Do motilnega ravnanja (zamenjava ključavnice) je prišlo po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga ti sprejeli na zboru etažnih lastnikov, zato je predlog tožnika, da se etažnim lastnikom stavbe za rešitev konkretne zadeve podeli lastnost pravdne stranke, utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se predlogu tožnika za priznanje lastnosti pravdne stranke etažnim lastnikom stavbe T., ugodi, v II. točki izreka pa se razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika, da toženi stranki: etažnim lastnikom stavbe T. prizna lastnost pravdne stranke. Posledično je zavrglo tožbo s 15. 12. 2016. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vztraja pri stališču, da je označba tožene stranke pravilna, saj ima skupnost etažnih lastnikov vse atribute, da bi ji sodišče lahko priznalo pravno subjektiviteto. Člani so med seboj povezani, imajo svoje organe, zastopa jih zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru upravnik M., d.o.o. Etažni lastniki zato izpolnjujejo glavne pogoje za priznanje sposobnosti biti stranka, saj ima skupnost določene značilnosti, ki jo delajo podobno združbam s svojo lastno subjektiviteto. Gre za relativno trajno skupnost, ki temelji na lastninski pravici na nepremičninah. Skupnost etažnih lastnikov ne more prenehati, dokler etažna lastnina obstaja, in je tudi neodvisna od volje njenih članov. Po zakonu jo zastopa upravnik in je izpolnjen tudi pogoj glede pravil o zastopanju. V konkretnem primeru je sklep, s katerim je bilo naročeno motilno ravnanje, sprejel zbor etažnih lastnikov kot njihov organ, torej je bila celo volja za poseg oblikovana v okviru same skupnosti. S podelitvijo procesne sposobnosti se sodišče izogne pritegnitvi novega lastnika v pravdo, če bi med postopkom prišlo do spremembe lastništva. Sodišče ni odgovorilo na argumente tožnika in sklep nima ustrezne obrazložitve o nosilnih pravnih naziranjih stranke. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 22. člena URS in 6. člena EKČP. Napačno je stališče, da med posle upravljanja ne sodi zastopanje v predmetnem postopku. Ker je sklep, s katerim je bilo naročeno motilno ravnanje, sprejel zbor etažnih lastnikov, izvršil pa ga je upravnik v okviru svojega pooblastila iz prve alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, gre za posel upravljanja. Ne drži tudi, da tožbe ni mogoče vročiti toženi stranki. Sodišče meša instituta zastopnika in pooblaščenca. Upravnik je zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, zato je uporaba določil petega poglavja ZPP neuporabna. Ne drži, da bi bilo zastopanje pred okrajnimi sodišči izmed pravnih oseb pridržano zgolj odvetniškim družbam. Poslovna sposobnost pravnih oseb, med drugim tudi upravnikov, se presoja prek njenih organov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče lahko z učinkom za konkretni primer prizna lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki sicer nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku 76. člena ZPP, če ugotovi, da določena oblika združevanja izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, je treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma in da ne gre za nujen in potreben pogoj.1 Pomembno merilo predstavlja dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov. Etažni lastniki so člani solastniške skupnosti in ta skupnost ne more razpasti. Za priznanje statusa lahko govori tudi dejstvo, da je mogoče določiti identiteto skupnosti. Skupnost se da natančno opisati in jo je mogoče jasno in nedvoumno ločiti od drugih takih podobnih skupnosti.2 Ima svoje organe, za posamezne primere je zakonsko urejeno njeno zastopanje.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa večkrat podelila lastnost stranke v postopku. Takšen sklep je bil sprejet tudi v zadevi motenja posesti.3 Za rešitev obravnavane zadeve je bistveno, da je do motilnega ravnanja prišlo prav po sklepu etažnih lastnikov, ki so ga sprejeli na zboru etažnih lastnikov kot najvišjem organu te skupnosti. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je treba etažnim lastnikom stavbe T., ki jo je kot toženo stranko označila tožeča stranka, za rešitev konkretne pravdne zadeve priznati lastnost pravdne stranke. Ker je do motilnega ravnanja prišlo zaradi menjave vložkov ključavnic v objektu, kar predstavlja posel upravljanja, ki ga je izvršil upravnik v okviru pooblastila iz prve alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ, je slednji upravičen zastopati etažne lastnike tudi pred sodiščem.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je predlogu tožnika za priznanje lastnosti pravdne stranke etažnim lastnikom stavbe T., ugodilo (3. točka 365. člena ZPP). Posledično je razveljavilo II. točko izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče zavrglo tožbo, ker naj bi tožnik kljub pozivu opustil popravo označbe stranke.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

1 Primerjaj sklep VSL I Cp 2371/2015. 2 Primerjaj dr. Napotnik, A.: Je skupnost etažnih lastnikov lahko stranka v postopku, Pravosodni bilten, št. 2, letnik XXXVI Ljubljana, 2015. 3 Primerjaj sklep VSL I Cp 284/2016.