Jedro

Če mladoletni dedič pred izdajo sklepa o dedovanju postane polnoleten, ga je sodišče dolžno pozvati, da se izjavi o zahtevkih drugih dedičev, če lahko odločitev o teh zahtevkih odločilno vpliva na izid zadeve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg premoženja, v katerega spada 1/2 nepremičnin, vpisanih pri vl.št. 1266 k.o. ..., stanovanjska prikolica, lastninski certifikat za znesek 350,000,00 SIT in premoženje družbe O., d.o.o., ki je podjetje v zasebni lastnini, ustanovitelj pa je pokojni zapustnik.

Nadalje je ugotovilo, da so bile proti zapuščini prijavljene terjatve banke X. d.d. Ljubljana, Republike Slovenije, Davčne uprave RS, A. p.o. Ljubljana in Zavarovalnice ... . Ugotovilo je, da oporoke po zapustniku ni, zato nastopi dedovanje po zakonu, h kateremu sta poklicani zap. žena S. L. in zap. hči A. M. L.. Na tej podlagi je zap. ženo in zap. hči razglasilo za zakoniti dedinji in prisodilo vsaki do 1/2 zapuščine.

Proti navedenemu sklepu o dedovanju sta se pravočasno pritožili zap.

hči in zakonita dedinja M. A. L. in Republika Slovenija.

Pritožnica M. A. L. v svoji pritožbi uveljavlja vse možne pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Zadnji narok je bil opravljen dne 25.2.1997,ko je bila zakonita dedinja zap. hči še nedoletna in jo je zastopal skrbnik A. Ž. iz Ljubljane. Takrat je bil sprejet sklep, da se zap. postopek prekine zaradi ugotovitve obsega zapuščine.

Pismenega sklepa o napotitvi pa po tem naroku sodišče ni izdalo in tudi ne delnega sklepa glede certifikata, ki so ga predlagale stranke. Sodišče ni imelo zakonite osnove za izdajo sklepa o dedovanju sedaj, ko je zakonita dedinja, zap. hčerka, ki je rojena 18.4.1980, v letu 1998 postala polnoletna in samoupravna, zato bi kvečjemu moralo prvo sodišče ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo, da bi se polnoletna zakonita dedinja lahko izjavila o obsegu zapuščine. Ker pa zakonita dedinja v celoti priznava upravičene zahteve, ki jih je navedla njena mati kot zapuščinska upnica v pismenem predlogu na ugotovitev, kaj spada v zapuščino in kaj ne, z dne 5.12.1995, bi se tedaj morala tudi zapustnikova žena izjasniti o tem, ali to premoženje v obsegu, kot je navedla mati zakonite dedinje in kar zakonita dedinja, zap. hči tudi priznava, spada v zapuščino ali ne. Ker sodišče ni dalo možnosti, da bi se o tem izločitvenem zahtevku zakonita dedinja izjavila po nastopu njene polnoletnosti, je izpodbijani sklep nezakonit. Čim zakonita dedinja priznava, da spada v zapuščino samo 1/4 nepremičnine vl.št. 1266 k.o. ..., poleg tega pa še oprema firme O. ter vsa oprema in blago trgovine S., kasneje S. d.o.o., dva osebna avtomobila Škoda in Opel ter stroji Telefax in računalnik ter druge premičnine, o katerem premoženju pa se zapustnikova žena dosedaj v postopku še ni izjavila. Zato je bilo odločanje o zapuščini in njenem obsegu nezakonito in preuranjeno.

Upnica do zapuščine Republika Slovenija pa izpodbija sklep zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da med drugim ugotovi, da je Republika Slovenija prijavila terjatev v znesku 64.482,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1997 do plačila ter da naroči med drugim tudi, da dediči po pravnomočnosti sklepa o dedovanju nakažejo upniku navedeni znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zap. hčerke in zakonite dedinje M. A. L.: Pritožba utemeljeno trdi, da je pritožnica med tem zapuščinskim postopkom na prvi stopnji postala polnoletna, kar bi vsekakor moralo biti sodišču prve stopnje znano, saj je že v smrtovnici navedeno, da je pritožnica roj. dne 18.4.1980, kar pa vsekakor pomeni, da je že pred izdajo izpodbijanega sklepa postala polnoletna, zato utemeljeno trdi pritožba, da bi ji sodišče prve stopnje moralo dati možnost, da se izjavi o izločitvenem zahtevku svoje matere. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da na zadnjo zapuščinsko obravnavo, ki je bila opravljena dne 25.2.1997, ko je bila pritožnica še mladoletna, sodišče prve stopnje sploh ni povabilo njenega skrbnika za poseben primer, ki ga je z odločbo z dne 22.12.1995 pritožnici postavil Center za socialno delo Domžale, ta odločba pa je bila sodišču prve stopnje vročena dne 16.1.1996, torej več kot leto dni pred navedeno zapuščinsko obravnavo. Pa celo v primeru, če bi na to obravnavo bil povabljen skrbnik takrat še mladoletne sedanje pritožnice in bi ne priznal zahtevka njene matere, bi glede na dejstvo, da je pritožnica pred izdajo sklepa o dedovanju dosegla polnoletnost, sodišče prve stopnje moralo pritožnico vsekakor pozvati, da se izjavi o izločitvenem zahtevku svoje matere, ta pa se nanaša na bistveni del zapuščine. Pritožbena trditev, da pritožnici ni bila dana možnost, da svoje pravice uveljavlja pred sodiščem prve stopnje, se je tako pokazala kot povsem točna. Sodišče prve stopnje je s tem storilo absolutno procesno kršitev iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Že iz tega razloga je potrebno izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti.

O pritožbi upnice zapuščine Republike Slovenije: Pritožba utemeljeno trdi, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbo 6. točke 2. odstavka 214. člena ZD, ki določa obvezno vsebino vsakega sklepa o dedovanju. V takem sklepu mora sodišče med drugim navesti tudi osebe, ki imajo kakšne pravice iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice. To pa vsekakor pomeni, da bi v sklepu o dedovanju morala biti pravica pritožnice, da določen znesek izloča iz zapuščine, navedena s konkretnim zneskom, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Mimogrede pritožbeno sodišče še dodaja, čeprav to ni predmet pritožbene presoje, da isto velja tudi za še mnogo večjo terjatev upnice zapuščine banke ..., Ljubljana z dne 7.4.1998 (list.štev. 140 in 141 z ustreznimi prilogami), ki prijavlja terjatev v znesku 6.711.425,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.2.1993 dalje, v kateri je bilo tudi že v sodnem postopku odločeno s pravnomočno odločbo in tudi začet izvršilni postopek, ki pa je bil zaradi smrti zapustnika prekinjen. Po predložitvi spisa v pritožbeno reševanje pa je prispela še nova terjatev podjetja A. d.o.o.. Do zapuščine pa je bilo še nekaj terjatev, ki so sicer načelno omenjene pod točko A/2 izpodbijanega sklepa, vendar brez navedbe višine teh terjatev. O vseh terjatvah bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje moralo odločiti tako ali drugače, pred tem pa obe zakoniti dedinji seveda pozvati, da se izjavita o vseh teh terjatah, kot tudi o zahtevku razvezane žene zapustnika za izločitev 1/4 nepremičnine vl.št. 1266 k.o. .., podane na zapuščinski obravnavi dne 23.11.1995 (list.št. 118) in predlogu z dne 5.12.1995 (list.štev. 121).

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ugodilo utemeljenima pritožbama, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka v že nakazani smeri in novo odločitev v skladu z določbami Zakona o dedovanju.