Jedro

Pri odločanju o obveznosti plačila nadomestila je treba najprej ugotoviti, na katero območje spada stavbno zemljišče, za katerega se plačuje nadomestilo, in šele na tej podlagi v skladu s kriteriji, določenimi v ZSZ/84 in Odloku, določiti višino nadomestila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila odločbo Davčnega urada A., Izpostave B. z dne 29. 6. 1998 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Organ prve stopnje je tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od prostorov oziroma zemljišča na naslovu G 108, ki se uporablja za počitniške namene, v znesku 15.851,00 SIT, in sicer je komunalno opremljenost zemljišča točkoval s 65 točkami (zemljišče opremljeno z asfaltiranim cestiščem, z vodovodom, z elektriko in telefonom), lego zemljišča pa s 120 točkami. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila prvostopna odločba izdana na podlagi določil Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica (Uradni list RS, št. 51/96 in 61/96, v nadaljevanju Odlok), po katerem se v skladu z določili 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89, v nadaljevanju ZSZ/84) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z določili 1. člena Odloka se za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica plačuje nadomestilo, katerega višina se določa po merilih, določenih v 3. členu Odloka. Naselje G. po njenih ugotovitvah spada v IV. cono iz 2. odstavka 6. člena Odloka, zato se zemljišče, ki se uporablja za počitniške namene, točkuje s 120 točkami. Po njenem mnenju je neutemeljen tožnikov ugovor, da v danem primeru ne gre za počitniški objekt, saj se njegovo stalno prebivališče nahaja na drugem naslovu, sporni objekt pa občasno uporablja za počitek. Za opredelitev objekta namreč ni odločilnega pomena, ali se nahaja v ali izven počitniškega kompleksa, temveč kakšen je njegov namen uporabe. Tožena stranka v zvezi s tožnikovimi ugovori, da njegovo zemljišče ni opremljeno z asfaltnim zemljiščem, da nima možnosti priključka na javni temveč na vaški vodovod, ki so ga vaščani zgradili z lastnimi sredstvi, ter da ni opremljeno s telefonskim omrežjem, ugotavlja, da je iz ugotovitev Izpostave B. z dne 20. 8. 1998 razvidno, da je predmetno zemljišče opremljeno le s cesto v makadamski izvedbi, da nima javnega vodovoda in telefonskega omrežja. Iz zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja z dne 13. 8. 1987 pa po njenih ugotovitvah izhaja, da je sporni objekt opremljen z vodovodom v hiši in elektriko za razsvetljavo in gospodinjske stroje. Glede na navedeno je po zaključku tožene stranke komunalna opremljenost počitniškega objekta oziroma zemljišča nepravilno točkovana, tako da je v tem delu tožnikov ugovor utemeljen. Ni pa utemeljen njegov ugovor, da je bilo nadomestilo odmerjeno v nasprotju s točko č 1. člena Odloka, saj je zemljišče opremljeno tako z vodovodom kot tudi z električno napeljavo. Po določilu 10. člena Odloka se namreč točkujejo tudi vaški vodovodi, in sicer ne glede na vir financiranja, oziroma ne glede na to, ali so bili zgrajeni z lastnimi sredstvi in z lastnim delom. V odločbah o odmeri nadomestila pa se upošteva le zmanjšanje plačila na podlagi mnenja pristojne krajevne skupnosti, ki ga tožnik ni predložil. Glede na vse navedeno je tožena stranka pritožbi ugodila, odpravila izpodbijano odločbo ter zadevo vrnila v ponoven postopek, v katerem bo moral organ prve stopnje odpraviti v izpodbijani odločbi navedene pomanjkljivosti.

Tožnik tožbo vlaga zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da za stavbno zemljišče s parc. št. 533 k.o. … ni zakonske podlage za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ni opremljeno z vodovodnim omrežjem, kot to določa 58. člen ZSZ in točka č 1. člena Odloka, zato je neresnična ugotovitev tožene stranke, da je predmetno zemljišče opremljeno z vodovodom. Tožbene ugovore opira na določilo 58. člena ZSZ, kjer je določeno, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje le na območjih, ki so opredeljena z vodovodom in električnim omrežjem in določbe točke č 1. člena Odloka, kjer je določeno, da se nadomestilo plačuje le na pozidanih površinah v naseljih in drugih območjih za poselitev, ki so dejansko opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem. Tožnikovo zemljišče razen z elektriko, ki jo je sam financiral, še sedaj ni opremljeno z napravami ne kolektivne, ne individualne komunalne rabe, navedene v 10. členu Odloka. Tožena stranka ni upoštevala tožnikovih ugovorov glede vodovoda, temveč je v zavedanju, da je opremljenost parcele z vodovodnim omrežjem pogoj za uvedbo nadomestila, na podlagi neverodostojnega zapisnika, ugotovila, da ima tožnik v hiši vodovod. Poudarja, da se oskrbuje s kapnico in gradi še en vodni rezervoar, ker je stari puščal, sanacija pa ga bo stala 350.000,00 SIT. Jasno je, da si ne bi delal tako velikih stroškov, če bi bilo predmetno zemljišče opremljeno z vodovodom in bi imel vodovodno napeljavo v hiši, kot to zmotno trdi tožena stranka, in kot dokaz predlaga ogled na kraju samem. Dodaja, da od komunalnih objektov, ki so navedeni v 10. členu Odloka, uporablja samo električno energijo, saj občina v komunalno opremljenost stavbnih zemljišč še ni ničesar vložila. Po vložitvi tožbe je tožnik priložil dopis občine B. z dne 4. 9. 2000 kot dokaz, da stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim omrežjem, saj gre za vodovod, ki so ga vaščani zgradili leta 1929 in po njegovem mnenju nima statusa javnega vodovoda, in ni niti teoretične možnosti, da bi se kdo nanj priključil. Tožnik glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določeni za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (1. odstavek 58. člena ZSZ/84). Prvi člen Odloka, ki je bil sprejet na podlagi določila 58. člena ZSZ/84, predpisuje obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na določenih območjih občine Cerknica (točke a do č 1. člena Odloka), pri čemer so območja, za katera velja obveznost plačila nadomestila, natančneje razvidna iz kartografskega dela družbenega plana občine (2. odstavek Odloka). V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ prve stopnje nepravilno ugotovil dejansko stanje pri odmeri višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s parc. št. 533 k.o. ... glede njegove opremljenosti z asfaltiranim cestiščem in telefonskim naročniškim omrežjem. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča organ prve stopnje odločil, ne da bi pravilno in popolno ugotovil vsa pravno relevantna dejstva, zato je odločitev tožene stranke, da zadevo vrne v ponoven postopek, pravilna in na zakonu utemeljena.

Pač pa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka glede dejanske opremljenosti zemljišča z vodovodom s sklicevanjem na točko č 1. člena in 10. člena Odloka vsaj preuranjeno zaključila, da je sporni počitniški objekt opremljen z vodovodom. Tožnik, ki naj bi se ravno zaradi neopremljenosti objekta z vodovodom oskrboval s kapnico in v ta namen gradil lastni vodni rezervoar, namreč utemeljeno opozarja, da ni mogoče zgolj na podlagi zapisnika iz leta 1987 pravilno ugotoviti dejanskega stanja. Zato sodišče tožniku pojasnjuje, da bo imel glede opremljenosti stavbnega zemljišča z vodovodom v ponovnem ugotovitvenem postopku pred organom prve stopnje na voljo vsa dokazna sredstva v skladu s procesnimi določili, vključno z neposrednim ogledom predmetnega stavbnega zemljišča, ki ga sicer kot dokaz predlaga v tožbi. Sodišče glede ponovljenega pritožbenega ugovora nepravilne uporabe 58. člena ZSZ/84 in točke č 1. člena Odloka ugotavlja, da je treba pri odločanju o obveznosti plačila nadomestila najprej ugotoviti, na katero območje spada stavbno zemljišče, za katerega se plačuje nadomestilo, in šele na tej podlagi v skladu s kriteriji, določenimi v ZSZ/84 in Odloku, določiti višino nadomestila. Zato bo moral organ prve stopnje glede na to, da iz njegove odločbe ni razvidno, na katero območje iz 1. člena Odloka (točke a do č) je bil sporni počitniški objekt uvrščen, in ga na navedeno pomanjkljivost tožena stranka ni opozorila, v zvezi z 2. odstavkom Odloka pri odmeri nadomestila zaradi pravilne uvrstitve zemljišča upoštevati še kartografski del občinskega Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Cerknica (Uradni list RS, št. 51/96) ter na tej podlagi odločiti o obveznosti plačila nadomestila za leto 1998. Odločba tožene stranke je tako glede na navedeno pravilna in v okviru razlogov, kolikor jim je pritrdilo sodišče tudi zakonita, zato tožnik s tožbo v tem upravnem sporu ni mogel uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popravek ter 70/00).