Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo pripadajoče zemljišče k dvema stavbama, in sicer k stavbi v etažni lastnini št. 2206 (stoječi na parceli št. 1588/2 k. o. ..., z naslovom ...) in k stavbi št. 2204, ki ni v etažni lastnini (stoječi na parceli št. 1588/7 k. o. ..., z naslovom ...). Ugotovilo je, da pripadajoče zemljišče stavbe št. 2206 obsega parcele št. 1588/5, 1588/8, 1588/9, 1588/10 in 1588/11, vse k. o. ..., in je last vsakokratnega lastnika posameznega dela te stavbe (I. točka izreka); pripadajoče zemljišče stavbe št. 2204 pa obsega parcelo št. 1588/7 k. o. ... in je last vsakokratnega lastnika te stavbe (II. točka izreka). Skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb obsega parcelo št. 1588/6 k. o. ... in je v solasti vsakokratnega lastnika dela stavbe št. 2206 do deleža 69/100 in vsakokratnega lastnika stavbe št. 2204 do deleža 31/100 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da parcela št. 1588/4 k. o. ... ni pripadajoče zemljišče obeh stavb in je zato predlog v tem delu zavrnilo (IV. točka izreka). Odredilo je ustrezne zemljiškoknjižne vpise (V. točka izreka). Nepravdni postopek je v delu, ki se nanaša na zahtevek nasprotne udeleženke za ugotovitev obstoja služnosti pešpoti po južnem delu parcele št. 1588/7 k. o. ... ustavilo in odločilo, da se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., II., III., V., in VI. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Nasprotna udeleženka se v predlogu za dopustitev revizije zavzema, da bi bilo treba dati pri določitvi pripadajočega zemljišča večjo težo kriteriju pretekle redne rabe zemljišča, o čemer bi lahko sama izpovedala, vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo, ker naj ne bi bil ključnega pomena. Zato zatrjuje kršitev 287. člena v povezavi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču očita še, da ni upoštevalo Sporazuma z dne 9. 5. 2018, ki ga je sklenila s predlagateljico o načinu delitve zemljišča ob stavbi. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zaslišanje stranke postopka v zvezi s preteklo redno rabo zemljišča ni bilo potrebno in ne bi pripomoglo k drugačni odločitvi sodišča, ob dejstvu, da je sodišče pri svoji odločitvi apliciralo tudi kriterij pretekle redne rabe zemljišča, in ali je sodišče ravnalo zakonito, ko svoje odločitve ni utemeljilo do te mere, da bi bilo mogoče to sploh preizkusiti; in (2) ali je bilo v konkretnem primeru kršeno načelo dispozitivnosti iz 2. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in določba 3. člena OZ (glede prostega urejanja obligacijskih razmerij), saj je sodišče brez obrazložitve in brez zakonske podlage poseglo v veljaven sporazum, s katerim sta pogodbenika že določila obseg pripadajočega zemljišča k stavbi, in povsem drugače uredilo obseg pripadajočega zemljišča, ter ali je ravnalo zakonito, ko svoje odločitve glede kolizije med zakonskimi in pogodbenimi določili ni ustrezno argumentiralo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu predlagateljice, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi z 51. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišče (v nadaljevanju ZVEtL-1). Zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP v zvezi z 51. členom ZVEtL-1).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 51. členom ZVEtL-1).