Jedro

Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 4. 2015 ustavilo postopek za določitev odškodnine glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom, ki poteka preko predlagateljevih parcel št. 8/0, 9/1 in 9/2, vse k. o. … Obenem je napovedalo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Sklenilo je, da odškodnina zaradi trajne služnosti plinovoda na navedenih predlagateljevih nepremičninah znaša 1.832,88 EUR. Njeno plačilo z zamudnimi obrestmi vred je naložilo nasprotnemu udeležencu. Glede odločitve o stroških postopka pa je napovedalo poseben pisni sklep. V sklepu z dne 29. 5. 2015 je sodni izvedenki in cenilki kmetijske stroke S. C. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške, ki skupaj s prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevkom za zdravstvo znaša 206,86 EUR. Izvršitev plačila iz založenega predujma je naložilo finančno-računovodski službi sodišča, izvedenkin predlog v presežku pa je zavrnilo.

2. Predlagatelj se je pritožil zoper oba navedena sklepa. V prvi pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge in predlaga odpravo (pravilno: razveljavitev) sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek. Vsa škoda, ki mu je nastala, je posledica ustanovitve služnosti. O odškodnini zanjo bi moralo odločati nepravdno sodišče, ne pa da predlagatelja sili v nove postopke. Predlagatelju se je zgodila velika krivica, ker se je sodišče oprlo na mnenje in cenitev izvedenke S. C. Ta ni upoštevala nobene predlagateljeve pripombe. Njeno mnenje je napačno in nestrokovno. Sodišče je postopek vodilo pristransko in predlagatelju ni omogočilo, da bi obrazložil zatrjevano škodo. Vse, kar je predlagal, je bilo zavrnjeno ali sploh ni bilo obravnavano. Sicer pa sodišče ni ocenilo niti običajne škode, ki je nastala na predlagateljevih parcelah. V primerljivi zadevi N 237/2010 je bila priznana bistveno višja odškodnina za škodo, ki je nastala na isti trasi. Predlagatelj, ki kot laik prej ni mogel podati strokovnih ugovorov, zdaj pritožbi prilaga mnenje sodnega izvedenca M. B., ki ugotavlja njegovo oškodovanje v znesku 70.000,00 EUR. Da je mnenje izvedenke S. C. pomanjkljivo, pristransko in polno strokovnih napak, pa predlagatelj poudarja tudi v drugi pritožbi. Izvedenka ni upoštevala pravilnih kvadratur in prave kulture, zato ni ugotovila dejanske škode niti izgubljenega dobička. V njenem izvedenskem mnenju ni niti besede o tem, da gre za trajno nevarno služnost. Predlagatelj zato meni, da izvedenka ni upravičena do nikakršnega plačila in predlaga razveljavitev sklepa o izvedenini.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na prvo predlagateljevo pritožbo in predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da je bila gradnja plinovoda končana v letu 2007, predlagatelj pa hmelj goji šele od leta 2008 naprej. Za ustanovljeno služnost mu pripada odškodnina le v zakonskih okvirih. Izvedenskega mnenja, ki ga je priložil pritožbi, sodišče ne sme upoštevati kot dokaz. Sicer pa je predlagatelj na glavni obravnavi imel možnosti postavljati vprašanja izvedenki. Sodišče mu ni dovolilo le tistih vprašanj, ki niso bila v zvezi z obravnavano zadevo.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 4. 2015:

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo niti zatrjevanih niti uradoma upoštevnih procesnih kršitev. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo nepravdno sodišče odločiti o vsej predlagateljevi škodi, ki naj bi izvirala iz sporne služnosti. Po 97. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču. Zatrjevana škoda namreč ni neposredna posledica omejitve predlagateljeve lastninske pravice zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, ampak je posledica projekta (izgradnje plinovoda), ki je ustanovitvi služnosti sledil. Predlagatelj je do povračila te škode upravičen le po tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ)(1) in ne po pravilih ZUreP-1. Prepričljivih razlogov, da takšna razlaga nasprotuje namenu zakonodajalca, pritožba ne navaja. Neupravičen pa je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje predlagatelju ni omogočilo udeležbe v postopku. V resnici se je predlagatelj lahko izjavil ne le o trditvah nasprotnega udeleženca, ampak tudi o dokaznem gradivu. Izvedenka kmetijske stroke je bila povabljena na obravnavo prav zato, da bi lahko neposredno odgovorila na predlagateljeve pripombe v njenem pisnem mnenju. Iz zapisnika, ki ga je predlagatelj podpisal brez pripomb, ni razvidno, da bi mu sodišče neupravičeno odvzelo besedo, kot poskuša prikazati v pritožbi. Na domnevno pristranskost sodnice pa se je predlagatelj že neuspešno skliceval. Zato te okoliščine ne more znova uveljavljati v pritožbi.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odškodnini utemeljeno oprlo na ugotovitve in mnenje izvedenke kmetijske stroke S. C. Po njenem zaslišanju nobeden od udeležencev postopka ni predlagal ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem. Nesprejemljiv in brez podlage je pritožbeni očitek, da je izvedensko mnenje napačno in nestrokovno. Očitno predlagatelj ni zadovoljen z izidom dokazovanja, kar pa še ne zadošča za dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Izvedenka je predlagateljeve pripombe obrazloženo zavrnila in svoje pisno mnenje še dodatno utemeljila. Ker sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v pritožbi izrecno navedeni, je neupoštevno posplošeno pritožbeno sklicevanje na predlagateljeve pripombe k izvedenskemu mnenju in druge njegove navedbe, ki jih je podal v postopku na prvi stopnji. Izvedenka je odgovorila na vsa vprašanja, ki ji jih je zastavilo sodišče, zato je neupravičen pritožbeni očitek, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo. Tako je izvedenka v resnici izračunala tudi stroške za rekultivacijo zemljišča. O domnevni nevarnosti pri obdelavi zemljišča zaradi plinovoda se izvedenki ni bilo treba izreči, saj je bil postopek v tem delu ustavljen. Pri izračunu izpada pridelka utemeljeno ni upoštevala hmelja, saj ga je predlagatelj na teh zemljiščih začel gojiti šele leta 2008, sporna služnost pa je bila ustavljena že v letu 2007. Kot je predlagatelju pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je za obračun odškodnine relevantno zgolj dejansko stanje zemljišč na dan uvedbe postopka za ustanovitev služnosti v javno korist. Odveč je zato pritožbeni očitek, da izvedenka ni upoštevala prave kulture pridelkov in nemožnosti ureditve talnega kapljičnega sistema. Sicer pa je izvedenka ugotovila, da pridelek kljub temu uspeva, da so zemljišča v sedmih letih po posegu že popolnoma sanirana in da služnost nima nobenega vpliva na sosednje predlagateljeve parcele. Pritožbena trditev, da se izvedenka do teh dejstev ni opredelila, je očitno protispisna. Končno je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na zadevo N 237/2010, kjer je druga izvedenka podala bistveno višjo cenitev škode, in na mnenje M. B., ki ga je predlagatelj pridobil sam. V obeh primerih gre za nedopustni pritožbeni novoti. Predlagatelj namreč niti poskuša ne pojasniti, zakaj teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predlagati že v postopku na prvi stopnji. Ne glede na to pa navedeni dve mnenji nista primerljivi z mnenjem izvedenke S. C.(2).

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, saj je bilo tudi dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljeno. Prav tako je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

O pritožbi zoper sklep z dne 29. 5. 2015:

8. Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo po prvem odstavku 249. člena ZPP med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih strokov. V obravnavanem primeru je izvedenka, ki je predhodno že izdelala pisno izvedensko mnenje, na naroku 9. 3. 2015 svoje mnenje podala še ustno in obenem odgovorila na pripombe udeležencev. Do njunega nasprotovanja se je obrazloženo, natančno in razumljivo opredelila. Predlagatelj ji zato neupravičeno odreka pravico do plačila za opravljeno delo. Izvedenka je namreč morala ostati znotraj okvirov naloge, kot ji jo je zastavilo sodišče. Neumestni in za povrh žaljivi so zato pritožbeni očitki o domnevni nestrokovnosti izvedenke in njenega izvedenskega mnenja.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu storitev izvedenke in priglašene stroške ovrednotilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, sicer pa pritožba sami odmeri niti obrazloženo ne oporeka. Predlagatelj, ki je predlagal izvedbo dokaza, se zato plačilu izvedenine ne more uspešno upirati.

10. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Ker pritožbeni razlogi niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa pri odločanju o izvedenini ni bilo, je sodišče druge stopnje tudi to predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 46/2010 z dne 15. 4. 2010 Op. št. (2): Izvedenka H. V. je uporabila metodo primerljivih prodaj, izvedenec M. B. pa dohodkovni pristop, vendar je pri izpadu dohodkov upošteval pridelavo hmelja in bistveno daljše časovno obdobje kot izvedenka S. C.