Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožnice delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora toženka tožnici iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti plačati še 3.259,39 EUR zadoščenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 29. 1. 2003 do 27. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšano za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. V preostalem se pritožba tožnice zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženka mora tožnici v roku 15 dni plačati 1.932,66 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2007 dalje do plačila ter 146,59 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

V preostalem se revizija zavrne.

Toženka mora tožnici v 15 dneh povrniti 435,13 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica se je dne 15. 5. 2002 poškodovala v prometni nesreči, ki jo je povzročil toženkin zavarovanec. Utrpela je zlom zunanjega, notranjega in zadnjega maleola leve goleni z desnim izpahom skočnice, zaradi česar ji je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 13.550 EUR, od tega 5.800 EUR za telesne bolečine, 900 EUR za strah, 850 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti in 6.000 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, medtem ko je bil v presežku tožničin zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

2. Revizijo je vložila tožnica glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Za vsako od uveljavljenih oblik nepremoženjske škode bi ji morale biti po njenem mnenju priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njenem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine.

3. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija je delno utemeljena.

5. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnica utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njenem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

6. Utemeljen pa je revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odmere odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali objektivnega kriterija. Odškodnina, ki sta jo prisodili sodišči, je v primerjavi s podobnimi primeri v sodni praksi prenizka.(1) Po oceni revizijskega sodišča je tako primerna odškodnina za telesne bolečine 8.800 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 6.259,39 EUR. Vrhovno sodišče še pripominja, da bi bila tožnica ob upoštevanju objektivnega kriterija iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upravičena tudi še do višje odškodnine, vendar pa ji tega, zaradi vezanosti na tožbeni zahtevek, ni mogoče prisoditi.

7. Ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja glede na razmere v času sojenja pri sodišču prve stopnje, zgolj okoliščina, da naj bi bilo odločeno po daljšem času, sama po sebi ne more biti zadosten razlog za odmero višje odškodnine. Revizijski očitek glede valorizacije vnaprej plačanega zneska odškodnine ni utemeljen. Kot je revizijsko sodišče že večkrat pojasnilo, je podlaga za valorizacijo v drugem odstavku 168. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl., v nadaljevanju OZ), ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine in tako predstavlja njeno valorizacijo. Pri delnem plačilu ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje. Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi tega prenehal, pa je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila. Ob ugotovitvi, da so se cene od dneva plačila do dneva izdaje sodbe za določen odstotek povečale, pomeni valorizacija delnega plačila le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava. Gre za pravno vprašanje, ki ga sodišče mora reševati po uradni dolžnosti.

8. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena in prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe.

9. V odločitev o pravdnih stroških je revizijsko sodišče poseglo samo toliko, kolikor je zaradi spremembe sodb in zvišane odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti spremenjen uspeh tožnice v pravdi (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka mora tožnici povrniti 2.079,25 EUR pravdnih stroškov, ki so ji nastali na prvih dveh stopnjah sojenja ter 435,13 EUR stroškov revizijskega postopka. Pravdni stroški so bili odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 92/97, II Ips 476/98 in II Ips 465/2004.