Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 20.000,00 EUR s pp.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bilo plovilo v času nastanka škodnega dogodka privezano v zalivu v Strunjanu. Tožena stranka ni oporekala navedbah tožeče stranke, da je bila zavarovalna zastopnica M.Ž. seznanjena z dejstvom, da je tožnik imel svoje plovilo privezano v zalivu v Strunjanu in da je želel plovilo kasko zavarovati, tudi za primer uničenja plovila. Zakon o zavarovalništvu nalaga zavarovalnemu zastopniku dolžnost pojasnjevanja in svetovanja. Tožeča stranka je omenjeni zakoniti zastopnici že ob sklepanju zavarovanja ponudila jasne in določne informacije o predmetu zavarovanja. Jasno ji je povedala, da ni dobila komunalnega priveza ter da ima plovilo privezano v zalivu v Strunjanu. Iz tega razloga so podana vse odškodninske predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker je zavarovalna zastopnica opustila pojasnjevalno dolžnost. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče M.Ž., prav tako pa ni v zvezi z višino škodo postavilo sodnega izvedenca - cenilca.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pravilna je dejanska in pravna ocena sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru tožeča stranka ni upravičena do iztoževane zavarovalnine (za poškodbo plovila - motornega čolna), iz naslova kasko zavarovanja na podlagi zavarovalne police (katere del so tudi Splošni pogoji tožene stranke za kasko zavarovanja plovil - priloga A9). Pravdni stranki sta se namreč dogovorili (drugi odstavek 2. člena Splošnih pogojev), da sklenjeno zavarovanje krije na zavarovanem plovilu poškodbe, ki so nastale med mirovanjem v marini (v vodi ali na suhem) ali na komunalnem privezu (v vodi ali na suhem). V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba niti ne izpodbija), da je bilo sporno plovilo v času mirovanja (28.10.2012) privezano na boji v zalivu v Strunjanu (brez uradnega dovoljenja), in sicer kakih 30 do 40 m od obale. To pa pomeni, da se plovilo v času mirovanja ni nahajalo v nobeni marini, prav tako pa ni bilo privezano v okviru komunalnega priveza v Strunjanu. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za plačilo zavarovalnine (plovilo se je zaradi viharja utrgalo s priveza na boji in nasedlo na obalo pri Pacugu) na osnovi omenjene pogodbene pravne podlage.

Ravno tako niso podani pogoji za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi malomarnega ravnanja zavarovalne zastopnice tožene stranke M.Ž. ob sklenitvi zavarovanja (očitana opustitev pojasnjevalne dolžnosti in dolžnosti svetovanja). Po tožbenih navedbah omenjena zastopnica zavarovalne police ni izpolnila tako, da bi bilo plovilo zavarovano tudi takrat, ko bi bilo privezano izven marine. V tej zvezi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Poleg tega tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. To pa je nekaj čisto drugega, spričo česar so pritožbene navedbe v tem delu (tožnik naj bi zavarovalni zastopnici povedal, da ni dobil komunalnega priveza v Strunjanu) prepozne in zato nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi. Iz tega razloga (pomanjkljiva trditvena podlaga tožbe) tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni izkazala vseh predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke (nedopustno ravnanje in vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo), zato je tožbeni zahtevek tudi na tej pravni podlagi neutemeljen. Sodišče prve stopnje na tem mestu tudi ni zagrešilo očitane procesne kršitve, ker kot priče ni zaslišalo M.Ž., saj, kot rečeno, tožnik v postopku na prvi stopnji niti ni trdil, da je ob sklenitvi pogodbe omenjeno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo imel plovilo nezakonito privezano na boji v strunjanskem zalivu. Zaradi tega omenjeni zastopnici niti ni mogoče očitati, da je ob sklepanju zavarovalne police opustila dolžno pojasnjevalno skrbnost. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca cenilca (postavljen na bi bil zaradi dokazovanja višine škode), saj, kot rečeno, tožeča stranka ni izkazala niti obstoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).