Jedro

V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za obnovo kazenskih postopkov. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ocenila, da tožnik smiselno zatrjuje obstoj novih dejstev oziroma izvedbo novih dokazov, ki naj bi povzročili njegovo oprostitev. V zvezi s tem je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v kazenskem postopku na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi priznal in se je postopek nadaljeval z narokom za izrek kazenske sankcije, da je tekom tega postopka imel zagovornika po uradni dolžnosti in da tekom postopka niti tožnik niti njegov zagovornik nista zatrjevala, da tožnik ne bi bil sposoben prisostvovati na narokih in je krivdo tudi priznal. Ugotovila je tudi, da je v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 sodišče že postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki se je tudi opredelil do vprašanja tožnikove prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja in da je v tem postopku tožnik izjavil, da je obtožni predlog razumel ter da nima ugovora pravne narave oz. odgovora na obtožni predlog, da je v postopku aktivno sodeloval in da se zoper sodbo ni pritožil. Posledično je ugotovila, da gre za nerazumni vlogi, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji tožnika za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje - za obnovo sodnega postopka v zadevi IV K 24187/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani in za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje - za obnovo sodnega postopka v zadevi V K 3604/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani kot neutemeljeni zavrnila.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil dve prošnji za brezplačno pravno pomoč in mnenje sodnega izvedenca psihiatrije za obnovo sodnega postopka v navedenih (dveh) zadevah. Obe zadevi sta bili s sklepom združeni v en postopek. Nato navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Sklicuje se tudi na določbe 24. člena ZBPP. Dalje navaja primere, v katerih je v skladu z določbami 410. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mogoče postopek obnoviti. Navaja, da je tožnik v dopolnitvi vloge navedel, da naj bi bilo v obravnavanih kazenskih postopkih napačno ugotovljeno njegovo duševno stanje in da tedaj ni bil sposoben sojenja oziroma podaje zagovora za očitana kazniva dejanja. Navedel je, da je v zadevi IV K 24187/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani sicer imel zagovornika po uradni dolžnosti, ki pa ni predlagal mnenja drugega sodnega izvedenca, česar, glede na to, da mu je od septembra 2015 do februarja 2016 namenil 30 min svojega časa, tudi ni mogel. V zadevi V K 3604/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani pa ni imel zastopnika, vendar pa je sodnica potem, ko ji je pojasnil, da je pod vplivom antipsihotikov in antidepresivov, odredila sodnega izvedenca, ki je tudi podal mnenje, ki pa ni imelo veze z njegovim duševnim stanjem.

3. Tožena stranka po vpogledu v listine spisa obeh navedenih postopkov ugotavlja, da je bil tožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 24187/2015 z dne 1. 2. 2016 spoznan za krivega kaznivega dejanja umora in poskusa kaznivega dejanja umora, za kar mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora; s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 z dne 22. 12. 2016 pa je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja nasilja v družini, za kar mu je bila, upoštevaje izrečeno kazen 30 let zapora po predhodno navedeni sodbi, izrečena enotna kazen 30 let zapora. Iz listin spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 izhaja, da je sodišče v postopku že postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki se je tudi opredelil do tožnikove prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja in ugotovil, da je tožnik razumel pomen svojih dejanj in da je zaradi osebnostne motnje in nastalih okoliščin, ki so vplivale na njegovo razpoloženje, bila njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, prizadeta v manjši in nepomembni meri, v bistveni pa ohranjena. Iz zapisnikov o glavni obravnavi iz navedenega spisa tudi ne izhaja, da bi tožnik tekom postopka kakorkoli izpostavljal, da ni sposoben za sojenje. Po pričetku glavne obravnave je izjavil, da je obtožni predlog razumel in da nima ugovora pravne narave oziroma odgovora na obtožni predlog ter izjavil, da se bo zagovarjal sam. Tekom postopka je tudi aktivno sodeloval, pričam postavljal vprašanja in se zoper sodbo ni pritožil. V postopku V K 24187/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je tožnik na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi priznal, tako da se je postopek nadaljeval z narokom za izrek kazenske sankcije. Povedal je, da dogodek obžaluje in da je šele pozneje dojel kaj je storil. Tekom tega postopka je imel zagovornika po uradni dolžnosti, pri čemer niti tožnik niti odvetnik nista zatrjevala, da tožnik ne bi bil sposoben prisostvovati na narokih. Na predobravnavnem naroku je izjavil, da krivdo priznava.

4. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik smiselno zatrjuje obstoj novih dejstev oziroma izvedbo novih dokazov, ki naj bi povzročili njegovo oprostitev. Vendar pa na podlagi svojih predhodno navedenih ugotovitev ocenjuje, da tožnikovi prošnji glede predlogov za obnovo obeh kazenskih postopkov nimata verjetnega izgleda za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku (izredna) pravna sredstva. Zaključuje, da gre v obeh zadevah za zahteve tožnika, ki so nerazumne, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zaradi česar je bilo treba obe prošnji kot neutemeljeni zavrniti. Ob takšnem zaključku tožena stranka tudi ni presojala finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 5. Tožnik zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke vlaga tožbo. Navaja, da je po izobrazbi avtoklepar, brez pravniškega znanja. Nahaja se na prestajanju kazni zapora in je brez finančnih in materialnih dobrin. V okolju, v katerem se nahaja, si ne more privoščiti pravnega svetovanja ali zadeve odstopiti odvetniku. Meni, da ima po Ustavi pravico do brezplačne pravne pomoči. Njegovi prošnji se vežeta na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 24187/2015 in Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 v postopkih, v katerih se zaradi okoliščin ni mogel zagovarjati za očitana kazniva dejanja, buteljčni odvetnik pa svoji funkciji ni bil kos. Le z odobritvijo BPP bi lahko dokazal svojo nedolžnost. Glede na njegovo pravico, ki mu jo zagotavlja 107. člen Ustave EU, smatra, da mu bo sodišče v Strasbourgu ugodilo. Prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba tožene stranke, s katero je le-ta, na podlagi določb 24. člena ZBPP, zavrnila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo zgoraj navedenih (dveh) kazenskih postopkov.

8. Po citirani določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

9. V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za obnovo navedenih kazenskih postopkov. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ocenila, da tožnik smiselno zatrjuje obstoj novih dejstev oziroma izvedbo novih dokazov, ki naj bi povzročili njegovo oprostitev. V zvezi s tem je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 24187/2015 na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi priznal in se je postopek nadaljeval z narokom za izrek kazenske sankcije, da je tekom tega postopka imel zagovornika po uradni dolžnosti in da tekom postopka niti tožnik niti njegov zagovornik nista zatrjevala, da tožnik ne bi bil sposoben prisostvovati na narokih in je krivdo tudi priznal. Ugotovila je tudi, da je v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 sodišče že postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki se je tudi opredelil do vprašanja tožnikove prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja in da je v tem postopku tožnik izjavil, da je obtožni predlog razumel ter da nima ugovora pravne narave oz. odgovora na obtožni predlog, da je v postopku aktivno sodeloval in da se zoper sodbo ni pritožil. Posledično je ugotovila, da gre za nerazumni vlogi, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

10. Tožnik v tožbi teh ugotovitev tožene stranke, da gre za očitno nerazumni vlogi, ne izpodbija in ne dokazuje, da naj bi bile te ugotovitve tožene stranke nepravilne. Zato je zaključek tožene stranke, da tožnik za obnovo navedenih kazenskih postopkov nima verjetnega izgleda za uspeh, po presoji sodišča pravilen in se sodišče s takim zaključkom strinja. Tožena stranka je torej utemeljeno zaključila, da v zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo navedenih kazenskih postopkov zavrne, pravilna.

11. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v zadevi ne morejo vplivati. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega kriterija, temveč mora biti izpolnjen tudi vsebinski kriterij, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh. Ni utemeljen očitek, da ima po Ustavi pravico do brezplačne pravne pomoči. Ustava pravice do brezplačne pravne pomoči ne določa, pač pa se ta pravica uresničuje z ZBPP, v skladu s katerim je tožena stranka v konkretnem primeru tudi ugotavljala izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pri tem glede na okoliščine obeh primerov, kot izhajajo iz listin spisa obeh kazenskih postopkov pravilno ugotovila, da tožnik vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje in da torej zadevi nimata verjetnih izgledov za uspeh.

12. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.