Jedro

Ker tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti potrebne stroške pravdnega postopka. Odločilen je končni uspeh strank v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob njeni vložitvi potrebna oziroma utemeljena. Vtoževana terjatev je zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, prenehala, zato je tožeča stranka zaradi posledične zavrnitve njenega tožbenega zahtevka v pravdi propadla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi dopolnilni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo VII Pg 3912/2010 z dne 1. 7. 2013 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 48.626,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2010 dalje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče dopolnilo citirano sodbo z odločitvijo o stroških postopka tako, da je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 1.092,60 EUR.

2. Zoper dopolnilni sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je vtoževana terjatev prenehala izključno iz razloga, ker je tožena stranka postala insolventna in je bil nad njo začet stečajni postopek. Ob vložitvi tožbe je terjatev obstajala, zato gre zaključiti, da je bila tožba potrebna. Če ne bi bilo stečajnega postopka nad toženo stranko, bi tožeča stranka v pravdi zagotovo uspela. Sodišče teh dejstev in okoliščin ni ugotavljalo, zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, podana pa je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker so pravdni stroški nastali po krivdi tožene stranke, bi moralo sodišče uporabiti 156. člen ZPP. Izpodbijana odločitev je nemoralna in nepravična.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit. Ker tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti potrebne stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP (1)). Odločilen je končni uspeh strank v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob njeni vložitvi potrebna oziroma utemeljena. Vtoževana terjatev je zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, prenehala, zato je tožena stranka zaradi posledične zavrnitve njenega tožbenega zahtevka v pravdi propadla. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

6. Za odločanje o povračilu stroškov po krivdnem načelu (156. člen ZPP) v konkretnem primeru ni podlage. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zato, ker tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko (2). Če upnik v stečajnem postopku svoje terjatve ne prijavi pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (prvi in peti odstavek 296. člena v zvezi z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP (3)). Iz tega razloga (ker tožeča stranka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku), in ne zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo in posledično tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izpodbijana odločitev nemoralna in nepravična. Če bi tožeča stranka v zakonskem roku prijavila terjatev v stečajnem postopku in bi bila terjatev priznana, bi se, gledano celovito oba postopka (pravdni in stečajni postopek), štelo, da je z zahtevkom zoper toženo stranko v pravdi uspela. V tem primeru bi bila tožeča stranka sama upravičena do povračila pravdnih stroškov.

8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev niti kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Odmeri stroškov tožeča stranka v pritožbi ne nasprotuje. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(2) Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka.

(3) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 12/2007 in nasl.).